Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Zorko, Zinka
Zinka (Terezija) Zorko, rojena Leb, se je rodila 24. februarja 1936 na Kapli na Kozjaku, je doktorica jezikoslovnih znanosti in sedaj upokojena zaslužna redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Mariboru (danes Filozofski fakulteti).
Po maturi na II. gimnaziji v Mariboru se je vpisala na študij slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti ljubljanske Univerze, kjer je diplomirala 1961 in za diplomsko delo iz dialektologije prejela študentsko Prešernovo nagrado. Po desetih letih pedagoškega dela na Ravnah na Koroškem se je kot asistentka za slovenski jezik na Pedagoški akademiji v Mariboru vpisala na magistrski študij na FF UM v Ljubljani in zagovarjala magistrsko nalogo Koroški govori na severnem Pohorju zahodno od Ruš do Vuzenice ter 1986 doktorsko disertacijo Koroški govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu. Mentor akademik dr. Tine Logar je usmerjal njeno dialektološko raziskovanje do svoje smrti. Kot večkratna predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti je aktivno sodelovala pri preraščanju Pedagoške akademije v Pedagoško fakulteto, pridobivala mlade raziskovalce in številne vodila do magisterija pa tudi doktorata. Redna profesorica za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo je postala 1996, bila štiri leta prodekanka na PF za znanstvenoraziskovalno delo, od 1999 do 2003, ko se je upokojila, pa prorektorica na Univerzi v Mariboru, zadolžena za knjižnični sistem in za habilitacije. Za izredno članico SAZU je bila izvoljena 2003, 21. maja 2009 pa za redno članico SAZU.
V središču znanstvenega dela Zinke Zorko je raziskovanje koroških, štajerskih in panonskih narečij na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravni, nastajanje mednarečij, prehodnih govorov in mariborskega mestnega govora. Zunaj meja Republike Slovenije je raziskala govore v Podjuni, na Mlakah, v Radvanju, Gradišču, Lučanah in v Radgonskem kotu v Avstriji, v Števanovcih in Andovcih na Madžarskem ter v Štrigovi in v Humu na Sulti na Hrvaškem. O vlogi narečja v medijih (zlasti v narečni pesmi, romanu in filmu) je poročala na mednarodnih sestankih na Finskem, v Avstriji, v Italiji in v Nemčiji. Objavila je tri dialektološke monografije: Narečna podoba Dravske doline (1995 pri Kulturnem forumu Maribor), Haloško narečje in druge dialektološke študije (1998 pri Založbi Zora /6/ v Mariboru) in 2009 Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih (pri Mednarodni založbi Zora Oddelka za slovanske jezike in književnosti na FF Univerze v Mariboru). V prvi knjigi predstavlja nove dialektološke izsledke na severnem Pohorju, na Kozjaku in v Dravski dolini in postavlja mejo med koroščino in štajerščino pri Fali. V drugi monografiji je razdelila dotlej slabo raziskano haloško narečje na tri podnarečja, na vzhodu je odkrila ohranjeno tonemskost. V tej knjigi je objavila tudi nekaj monografskih študij (prleščina, prekmurščina, severno štajerska narečja ter dialektizmi v Dajnkovih, Ivanocyjevih in Prežihovih delih). Monografija Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih prinaša rezultate raziskav na terenu v zadnjih desetih letih (Strojna, Ojstrica, Mlake, Kopivnik, Miklavž, Šentrupert nad Laškim, Lesično, Pišece, Kapele, Zgornja Sveča, Strmec; Videm in Markovci pri Ptuju, Biserjane, Cankova, Andovci; oblikoslovje v panonski narečni skupini). V študiji o Porabskih Slovencih danes so osvetljene zgodovinske, politične, kulturne, jezikovne in literarne razmere, dodana je jezikovna analiza prvega porabskega romana Garaboncijaš Franceka Mukiča.
Sodelovala je na številnih domačih in mednarodnih simpozicij. Po COBISS-u (od 1976 do 2010) njena bibliografija obsega 508 naslovov, od tega 22 izvirnih znanstvenih člankov, 52 znanstvenih prispevkov na konferenci, 24 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji, 15 intervjujev, sodelovala je pri organizaciji 16 znanstvenih in strokovnih sestankov, številni so prispevki na konferenci brez natisa (49). Bila je mentorica pri 5 disertacijah, 5 magistrskih delih ter nad 120 diplomskih delih.
Za svoje pedagoško, strokovno in znanstveno delo je prejela 9 priznanj, najpomembnejša so:
1. 1980 – priznanje Pedagoške akademije Univerze v Mariboru za prispevek k razvoju in uveljavitvi šole;
2. 1997 – nagrada Republike Slovenije na področju šolstva za leto 1997 za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju visokega šolstva;
3. 1999 – zlata plaketa Univerze v Mariboru za izjemne dosežke na znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem področju;
4. 2003 – svečana listina za uspešno opravljeno delo prorektorice Univerze v Mariboru;
5. 2003 – naslov zaslužne profesorice Univerze v Mariboru.
(februar 2011)
« Nazaj na spisek članov