Mlinar, Zdravko

Zdravko Mlinar (Žiri, 30. januarja 1933), sociolog, dr. družbeno-političnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo (v pokoju), zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.
Srednjo šolo je opravil v Ljubljani in tu diplomiral na Pravni fakulteti 1958. Podiplomsko je študiral sociologijo na Inštitutu za družbene znanosti v Beogradu. 1960 je postal asistent za sociologijo na Pravni fakulteti UL in tam doktoriral 1967. Od 1963 do 1968 je bil raziskovalec na Inštitutu za sociologijo in filozofijo, od 1968 izredni, od 1974 pa redni profesor na FSPN/FDV do upokojitve 1997. 1974–76 je bil dekan fakultete. Na raziskovalnem področju je ustanovil Center za prostorsko sociologijo. To področje sociologije je uveljavljal tudi v interdisciplinarnem povezovanju študija prostorskega, urbanističnega in krajinskega planiranja.
Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 24. aprila 1981, za rednega člana pa 23. aprila 1987; od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 je bil načelnik oddelka za družbene vede, od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999 pa tudi tajnik I. razreda.
Kot prvi pri nas in v mednarodnem merilu je raziskovalno in pedagoško zasnoval predmetno področje prostorske sociologije. Le-to je pojasnjeval v najširšem kontekstu večnivojske obravnave družbeno-strukturnih sprememb in vloge akterjev oz. človeka kot posameznika. Pri tem je povezoval in presegal okvire urbane in ruralne sociologije, lokalne samouprave in regionalnih raziskav ter razkrival regularnosti družbenih sprememb še zlasti z vidika procesov individualizacije, globalizacije in informatizacije. Preučeval je dinamiko protislovnosti prežemanja in izključevanja nasprotij, ki presega zastarele predstave o logiki »zero sum game«, npr. med lokalnim in globalnim, med homogenizacijo in diversifikacijo, med deteritorializacijo in re-teritorializacijo, ipd. Družbeno preobrazbo pojasnjuje kot sproščanje akterjev v preseganju ločnic z vidika prostorske, časovne, sektorske in hierarhične organizacije. Raziskuje spremembe v prostorski organizaciji javnega in zasebnega življenja ljudi. Pri tem se osredotoča na sfero pristnega življenja prebivalcev, na njihovo dejansko udeležbo, vpliv in stike v prostoru. Njegovo soavtorsko delo s Henryjem Teuneom Developmental Logic of Social Systems (1978) je Encyclopedia Britannica uvrstila med temeljna svetovna dela teorije (grand theories) družbenega razvoja v kontekstu večstoletnih sprememb.
Sicer pa velja za enega ključnih utemeljevalcev in usmerjevalcev uveljavljanja sociologije pri nas in v širšem prostoru. Prizadeval se je tako za njeno profesionalizacijo kot za njeno socializacijo (»public sociology«). Bil je soustanovitelj in prvi predsednik Slovenskega sociološkega društva ter predsednik Jugoslovanskega sociološkega združenja. Vsebinsko je zasnoval in vodil vrsto znanstvenih srečanj pri nas in na osmih svetovnih kongresih Mednarodnega sociološkega združenja (ISA), v katerem je deloval tudi kot (pod)predsednik dveh njegovih sekcij (RC).
Kot profesor in raziskovalec je sodeloval na številnih univerzah in znanstvenih ustanovah po svetu, npr. na University of Pennsylvania, Philidelphia, U. of Oregon, Eugene, State U. of New York at Buffalo, Center for International Studies – Cornell University, Ithaca, U. of North Carolina, Chapel Hill, Institute of Development Studies – U. of Sussex, Brighton, CIRCOM (Centre International de Recherches sur les Communautés Coopératives Rurales), Tel Aviv, Istituto di sociologia internazionale, Gorica, Instytut Filozofii i Socjologii, PAN, Varšava, The Rockefeller – Bellagio Center, Inter-univerzitetni center za podiplomski študij, Dubrovnik, »Inter-agency mission« (ILO, FAO, UNESCO, UNIDO…) v Cejlonu, Colombo, Wiener Institut für Entwicklungsfragen, Dunaj, Bartlett School of Architecture and Planning, London, Arhitektonski fakultet, Beograd. Imel je številna ad hoc vabljena predavanja, npr. na Institut d'Etudes Politiques de Paris-Sorbonne, Paris, na Universität Trier, Trier, na Slovaški akademiji znanosti idr.
Njegova bibliografija vključuje več kot 700 objav; je avtor ali soavtor več kot 20 samostojnih publikacij. Objavljal je v več kot dvajsetih strokovnih revijah v mednarodnem merilu (v osmih tujih jezikih) in v tridesetih v Sloveniji oz. Jugoslaviji. Med drugim v: International Journal of Urban and Regional Research, Annals of the American Academy of Political and Social Sciences, International Journal of Sociology and Social Policy, Architecture et Comportment, Espaces et Sociétés, Studia sociologiczno-politiczne, Comparative Political Studies, Sociologičeskie issledovaniâ, Revue de l'Est, La Ricerca sociale, Sociologia urbana e rurale, International Journal of Sociology of Language. Bil je član uredniških svetov in odborov družboslovnih revij: Space and Polity, International Journal of Sociology and Social Policy, International Journal of Sociology, La Ricerca Sociale, The Journal of Conflict Resolution, International Studies Quarterly, Regional Contact, »korespondent« v reviji Espaces et Sociétés; je tudi predsednik sveta Teorije in prakse in Žirovskega občasnika.
Med njegovimi deli so npr.: Sociologija lokalnih skupnosti, 1974; Local Government and Rural Development in Yugoslavia, 1974; Developmental Logic of Social Systems (s H. Teunejem), 1978; Social Ecology of Change (soavtor), 1978; Humanizacija mesta, 1983; Protislovja družbenega razvoja, 1986; Globalization and Territorial Identities (soavtor), 1992; Individuacija in globalizacija v prostoru, 1994; Osamosvajanje in povezovanje v evropskem prostoru (soavtor), 1995; Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi: Prostorsko-časovna organizacija bivanja, 2008; O sociološkem razgrinjanju življenja v prostoru in času (soavtor) – tematska številka Teorije in prakse (2–3/2010) posvečena 50. letnici sociologije in sociološkega delovanja Z. M.; tri televizijske oddaje na temo »Ljudje in mesto« (1978/79).
Dopisni član Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti od 20. 5. 2004.
Prejel je študentsko nagrado univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani leta 1958, nagrado sklada Borisa Kidriča za knjigo Humanizacija mesta, 1985, odlikovanje Predsedstva SFRJ – red dela z zlatim vencem 1983, nagrado (1987) za knjigo »Protislovja družbenega razvoja« kot najboljšo knjigo s področja družbenih znanosti v Jugoslaviji 1986, nagrado Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju sociologije, 1995, odlikovanje predsednika RS s častnim znakom svobode Republike Slovenije, 2002, plaketo za posebne zasluge in dosežke pri širjenju ugleda Fakultete za družbene vede, 2009, je častni član Slovenskega sociološkega društva od 1980.

(februar 2011)

Bibliografija raziskovalca