Turk, Vito

Prof. dr. Vito Turk spada med vodilne svetovne znanstvenike na področju proteoliznih encimov in njihovih proteinskih inhibitorjev. Njegove pionirske raziskave na cisteinskih proteinazah, inhibitorjih cistatinih ter odkritje tiropinov kot nove naddružine proteinskih inhibitorjev predstavljajo ključen premik pri razumevanju regulacije biološkega procesa proteolize pod normalnimi in patološkimi pogoji. Rezultati so pomembni za razumevanje rakastih procesov in programirane celične smrti.

Ime prof. Vita Turka je več kot tri desetletja tesno povezano s številnimi odkritji na področju intracelularnih proteoliznih encimov in njihovih proteinskih inhibitorjev. Že v svoji zgodnji raziskovalni karieri je uporabljal in tudi uvedel najbolj sodobne metode izolacije proteinov, predvsem cisteinskih proteinaz in njihovih proteinskih inhibitorjev, ki so omogočile izolacijo čistih proteinov z visoko biološko aktivnostjo ter njihovo karakterizacijo. Afinitetna kromatografija je bila kot specialna tehnika prvič uporabljena že pred tridesetimi leti za izolacijo aspartatne proteinaze katepsina D in njegovo karakterizacijo. Sistematično pa se je nato lotil raziskovanja do takrat malo raziskanih cisteinskih proteinaz ter praktično neznanih njihovih proteinskih inhibitorjev, novo odkritih stefinov (poimenovanih po Institutu »Jožef Stefan«), cistatinov in kininogenov, in pred kratkim nove naddružine tiropinov.

Med njegove najpomembnejše dosežke spadajo:

- Določitev aminokislinskega zaporedja cisteinskih proteinaz katepsinov B, H in L ter ugotovitev na osnovi sekvence, da sta katepsin S (odkrit v laboratoriju IJS) in katepsin L, različna encima. Ti uspehi so tudi pripeljali do uspešnega sodelovanja z nobelovcem prof. Robertom Huberjem, kar je kmalu omogočilo določitev strukture katepsina B kot prvega lizosomalnega encima. Nadaljnje študije so pokazale izjemno pomembno vlogo tega encima pri invazivnem potencialu rakastih celic. Nedvomno priznanje pomeni povabilo urednika, da napiše prispevek (uvodni članek - previews) v izjemno ugledni reviji Cancer Cell. Vol. 5, 409-410, 2004, pod naslovom »Cysteine cathepsins (proteases) - On the main stage of cancer?«

- Pionirske raziskave na področju proteinskih inhibitorjev cisteinskih proteinaz, ki so vodile ne le do odkritja stefinov, pač pa tudi določitve prvih aminokislinskih zaporedij človeškega stefina A in kurjega cistatina ter odkritja človeškega cistatina C. Prav tako je prispeval k odkritju kininogenov kot inhibitorjev cisteinskih proteinaz. Določitev strukture kurjega cistatina in kompleksa stefina B s papainom je omogočila postavitev prvega mehanizma interakcije med papainu podobnimi cisteinskimi proteinazami in inhibitorji cistatini.

- Uvedba tehnologije rekombinantne DNA in odločitev o postavitvi laboratorija za strukturno biologijo je bila ključnega pomena za nadaljnje uveljavljanje na tem področju raziskav. Tako je bil pripravljen prvi rekombinanti protein - človeški stefin B-v Sloveniji in Jugoslaviji (1988). Določena je bila npr. DNA sekvenca gena katepsina C in njegova 3D struktura, ki je pokazala, da tetrameren katepsin C s štirimi aktivnimi mesti spada med najbolj učinkovite proteinaze v procesu razgradnje beljakovin.

- Odkritje ekvistatina iz morske vetrnice (Actinia equina) kot inhibitorja cisteinskih in presenetljivo tudi aspartatne proteinaze katepsinaD. To odkritje je skupaj z invariantno verigo p41 Ii (molekul MHC-II razreda) vodilo do odkritja popolnoma nove naddružine inhibitorjev, imenovanih tiropini.

Z vsemi temi dosežki je prof. dr. Vito Turk nedvoumno ključno doprinesel k sedanjemu poznavanju procesa proteolize in njene regulacije.

Skoraj vse raziskovalno delo je bilo opravljeno z mladimi raziskovalci, od katerih jih je več kot 40 doseglo magisterij in véč kot 30 doktorat znanosti. Pod njegovim mentorstvom je bilo opravljeno tudi več kot 200 diplom.

Posebno priznanje predstavljata dve posebni številki revije Biological Chemistry, ki sta izšli ob njegovi 60-letnici in 65- letnici, v katerih so raziskovalci svoje publikacije posvetili v znak priznanja dosežkom prof. Turka.

V osebni bibliografiji ima prof. Vito Turk objavljenih okoli 300 znanstvenih publikacij, več kot 110 objavljenih predavanj v zbornikih in poglavij v knjigah, mnogo predavanj na različnih univerzah (Evropa, ZDA, Japonska, Kitajska, Koreja, Južna Amerika, itd.), ter vabljenih predavanj, tudi plenarnih, na mednarodnih kongresih. Njegovo delo je bilo doslej v znanstveni literaturi citirano 9077 po podatkih ISI (Institute of Scientific Information, Philadelphia, ZDA).

Prof. dr. Vito Turk je bil rojen leta 1937. Je ali je bil član več mednarodnih uredniških odborov znanstvenih časopisov. Je tudi član več mednarodnih strokovnih združenj. Prejel je Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke (1998). Je član Academia Europaea London (1991), Ambasador znanosti Republike Slovenije (1993), redni član Mednarodne inženirske akademije Moskva (1998), član European Molecular Biology Organisation ­EMBO (1999). Prejel je »Diplôme d'Honneur«, ki ga podeljuje Zveza Evropskih Biokemijskih Društev (1999). Podeljeno mu je bilo tudi častno priznanje »Emeritus Professor« na Tokushima Bunri Univerzi, Tokushima, Japonska (2002). Posebno priznanje predstavlja častno doživljenjsko članstvo v »The International Proteolysis Society«, za njegov doprinos k razumevanju proteolize, podeljeno na 3. Generalnem srečanju IPS v Nagoji, Japonska (2003), ki združuje raziskovalce na področju proteolize v svetu.

(september 2007)

Bibliografija raziskovalca