Avšič-Županc, Tatjana

Prof. dr. Tatjana Avšič-Županc se je rodila 11. julija 1957 v Brežicah. 1976 je maturirala na Gimnaziji Brežice. 1982 je diplomirala na Oddeleku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je zaključila podiplomski študij, kjer je 1988 magistrirala s področja virologije. Doktorica medicinskih znanosti s področja virologije je postala 1992. Specialistka medicinske mikrobiologije je postala v juniju 1998. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete je zaposlena od 1. 1. 1983. 1989 je bila izvoljena v naziv asistentke, 1993 v naziv docentke, 1999 v naziv izredne profesorice in 2004 v naziv redne profesorice za predmet »Mikrobiologija in imunologija«. Decembra 2001 je postala »gostujoča profesorica« na Medicinski fakulteti v Splitu.
1993 je prejela nagrado ameriškega raziskovalnega sveta (National Resarch Council), ki jo je koristila kot enoletno podoktorsko znanstveno delo v virusnem laboratoriju inštituta ameriške vojske USAMRIID, Fort Detrick, ZDA. 1994 je raziskovala na ustanovi »University of Maryland, School of Medicine, Dept. of Microbiology and Immunology«, Baltimore, ZDA.
Raziskovalna dejavnost prof. dr. Avšičeve je usmerjena v preučevanje naravnih žarišč hemoragične mrzlice z renalnim sindromom v Sloveniji in v preučevanje biologije hantavirusov, ki so povzročitelji te okužbe. Rezultati obsežnih raziskav so prepoznaven prispevek k poznavanju epidemiologije, taksonomije in biologije hantavirusnih infekcij, kakor tudi k razširjenosti bolezni v tem delu sveta. Za odmevne znanstvene dosežke in objave na področju hatavirusov je 1999 prejela Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju virologije. 2003 je prejela tudi nagrado Ruske akademije medicinskih znanosti »100 years of Virology«. V novejšem času je raziskovalno delo uspešno razširila na področje preučevanja molekularne ekologije mikroorganizmov, ki jih v naravnem okolju prenašajo različni vektorji. Tako je postal njen laboratorij tudi del Evropske mreže, ki vodi nadzor nad vnesenimi nevarnimi virusnimi boleznimi (European Network of Imported Viral Diseases).
Izsledke svojega znanstvenega in strokovnega dela uspešno in odmevno objavlja v mednarodnem prostoru. V revijah, ki jih indeksira SCI, je do zdaj objavila 134 člankov. Njeni članki so bili citirani več kot 1300 krat. Posebno pomembni so prispevki, ki jih je objavila v reviji Lancet. Izrednega pomena je tudi njeno delo kot urednice izdaje knjige Annals of New York Academy of Sciences iz 2003 (vol. 990), ki obsega 770 strani. Od 1993 je vodja številnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in programov. Od 2004 dalje je s svojo raziskovalno skupino vključena v projekte 6. in 7. okvirnega programa Evropske unije.
Pedagoško delo opravlja na Medicinski in Biotehniški fakulteti ter na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL v Ljubljani, na dodiplomskem in podiplomskem študiju.
Dr. Tatjana Avšič-Županc je na področju virologije priznana znanstvenica in strokovnjakinja doma in v tujini. Glavna področje njenega strokovnega in znanstvenega delovanja predstavljajo patogeni mikroorganizmi, ki jih prenašajo različni vektorji in jih preučuje z vidika ekoloških, bioloških in genetskih dejavnikov vpliva v naravnem okolju in v gostiteljih.
Skupščina SAZU je prof. dr. Tatjano Avšič-Županc 1. 6. 2007 izvolila za izredno članico.

Izbrana znanstvena dela:
1. Avšič-Županc T, Xiao S-Y, Stojanović R, Gligić A, van der Groen G, LeDuc JW. Characterization of Dobrava Virus: a Hantavirus from Slovenia. Journal of Medical Virology 1992; 38:132-7.
2. Xiao S-X, Diglišić G, Avšič-Županc T, LeDuc JW. Dobrava Virus as a New Hantavirus: Evidenced by Comparative Sequence Analysis. Journal of Medical Viriology 1993; 39(2): 152-5.
3. Avšič-Županc T, Toney A, Anderson K, Chu Y-K, Schmaljohn CS. Genetic and antigenic properties of Dobrava virus: a unique member of the Hantavirus genus, family Bunyaviridae. Journal of General Virology 1995; 76 : 2801-2808.
4. Avšič-Županc T, Petrovec M, Furlan P, Kapš R, Elgh F, Lundkvist A. Hemorrhagic Fever with Renal Syndrome in the Dolenjska Region of Slovenia – A 10-Year Survey. Clin Infect Dis 1999; 28: 860-5.
5. Avsic-Zupanc T, Nemirov K, Petrovec M, Trilar T, Poljak M, Vaheri A, Plyusnin A. Genetic analysis of wild-type Dobrava hantavirus in Slovenia: co-existance of two distinct genetic lineages within the same natural focus. J Gen Virol 2000; 81: 1747-55.
6. Avsic-Zupanc T, Petrovec M, Duh D, Plyusnina A, Lundkvist A, Plyusnin A. Puumala hantavirus in Slovenia: Analyses of S and M segment sequences recovered from patients and rodents. Virus Res 2007; 123(2):204-10.
7. Avšič-Županc T. Epidemiology of Crimean-Congo Hemorrhagic Fever in the Balkans V.: Ergonul O in Whitehouse CA (ur). Crimean-Congo Hemorrhagic Fever. Dordrecht, Springer, 2007: 75-88.
8. Duh D, Nichol ST, Khristova ML, Saksida A, Hafner-Bratkovic I, Petrovec M, Dedushaj I, Ahmeti S, Avsic-Zupanc T. The coplete genome sequence of a Crieman-Congo hemorrhagic fever virus isolated from an endemic region in Kosovo. Virol J 2008; Jan 15; 5:7.
9. Korva, Miša, Duh, Darja, Puterle, Ajda, Trilar, Tomi, Avšič-Županc, Tatjana. First molecular evidence of Tula hantavirus in Microtus voles in Slovenia. Virus res., 2009, letn. 144, št. 1/2, str. 318-322.
10. Heyman P, Vaheri A, Lundkvist A, Avsic-Zupanc T. Hantavirus infections in Europe: from virus carriers to a major public-health problem. Expert Rev Anti Infect Ther. 2009 Mar;7(2):205-17. Review
11. Duh D, Punda-Polic V, Avsic-Zupanc T, Bouyer D, Walker DH, Popov VL, Jelovsek M, Gracner M, Trilar T, Bradaric N, Kurtti TJ, Strus J. Rickettsia Hoogstraalii sp. Nov., isolated from hard- and soft-bodied ticks. Int J Syst Evol Microbiol 2010; 60(4): 977-84.

(februar 2011)

Bibliografija raziskovalca