Grafenauer, Stanko

Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani, doktor tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in laboratorijsko preiskovanje mineralov in predstojnik Katedre za mineralogijo in petrologijo Odseka za geologijo, VTO Montanistika, VDO FNT Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani v pokoju.

Leta 1941 se je vpisal na rudarski odsek Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Od junija 1942 do avgusta 1943 je bil interniran v Gonarsu in Monigu. 1945 je nadaljeval študij, 1948 diplomiral. Služboval je v rudnikih Mežica (1948) in Raduša (1949–54), v geološkem zavodu LR Makedonije v Skopju (1954–55) in ponovno v rudniku Mežica (1955–61). Po izpopolnjevanju iz rentgenografije in rudne mikroskopije v Heidelbergu (1957–58) je bil leta 1959 habilitiran kot docent za predmet o rudiščih na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, 1961 pa izbran za docenta na Katedri za mineralogijo in petrografijo pri Odseku za geologijo na Oddelku za montanistiko. V letu 1965/66 je bil predstojnik Oddelka za montanistiko. 1965 je bil izvoljen za izrednega, 1970 za rednega profesorja. Od 1966 do 1976 je bil podpredsednik centra za kristalografijo pri JAZU v Zagrebu. V tem obdobju je opravljal tudi dolžnost mentorja pri podiplomskem študiju fakultete za rudarstvo, nafto in geologijo v Zagrebu za predmet kristalografija. Od julija 1973 do julija 1974 je bil gostujoči profesor na univerzi Purdue, West Lafayette, ZDA, kjer je predaval o kvantitativnih merjenjih z mikroskopom v odsevni in presevni svetlobi ter izbrana poglavja o rudnih nahajališčih vzhodne Evrope. Sodeloval je v skupini za mikroskopsko raziskavo vzorcev Lune, pri čemer je pri določanju mineralov uporabljal tudi mikrosondo in rentgenski difraktometer.

Izredni član SAZU je od 17. aprila 1973, redni od 24. aprila 1981; tajnik razreda za naravoslovne vede od 26. maja 1981 do 28. februarja 1989.

Grafenauerjevo raziskovalno delo obsega moderne laboratorijske preiskave, mineraloške preiskave, petrološke probleme in petrologijo ultramafičnih kamnin s kromnimi rudišči. Za doktorja tehniških ved je promoviral leta 1955 v Beogradu. Med prvimi v Jugoslaviji je začel raziskovati minerale s pomočjo elektronske mikrosonde, pri tem je prvi v Jugoslaviji uspel odkriti številne redke minerale. S skupino sodelavcev je uvajal metodo raziskave površine vzorcev kamnin in rud s povratno sipanimi b -žarki.

Uspelo mu je odkriti nova rudišča kroma v okolici Raduše in povečati zajetje termalnega vrelca v Katlanovem v Makedoniji. Kot zunanji sodelavec Inštituta za metalurgijo in sodelavec številnih gospodarskih organizacij je intenzivno raziskoval najrazličnejše mineralne snovi, kamnine, pa tudi umetne minerale in produkte. S sodelavci je prevzemal številne raziskovalne naloge SBK in RSS. Izdelal je nad 20 raziskovalnih del, nad 120 ekspertiz in manjših raziskovalnih del, iz njih pa je dobil material za objavo nad 80 znanstvenih in strokovnih sestavkov, 14 samostojnih publikacij, nad 30 poljudnoznanstvenih sestavkov v domačih in tujih revijah. Napisal je okrog 280 recenzij za RMZ in okrog 210 povzetkov iz 34 periodičnih publikacij za Zentralblatt für Mineralogie (Clausthall-Berlin) ter nad 30 (neobjavljenih) ocen raziskovalnih nalog za RSS.

Za poglabljanje znanja iz geologije, predvsem petrologije in nastanka mineralnih nahajališč, je potoval po Jugoslaviji, Avstriji, Češki, Franciji, Italiji, Nemčiji, Švedski in po Severni Ameriki.

Imel je nad 30 predavanj na simpozijih, kongresih, srečanjih, od tega nad 15 na mednarodnih kongresih in simpozijih.

Nagrada Sklada Borisa Kidriča (1972).

(september 2007)

Bibliografija raziskovalca