Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Gabrovec, Stane
Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Maturiral je 1939 na škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, med vojno bil interniran v Italiji in Švici. Diplomiral je 1948 na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral 1962 v Zadru. Služboval je v Narodnem muzeju kot vodja arheološkega oddelka, od 1977 kot znanstveni svetnik, 1987 upokojen. Od 1969 je predaval prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Izredni član SAZU je od 23. aprila 1987, redni od 30. maja 1991.
Od 1962 je redni član Centra za balkanološke študije pri Akademiji znanosti in umetnosti BiH v Sarajevu, od 1967 izredni in od 1977 redni član nemškega arheološkega inštituta, dopisni član Inštituta za pra- in protozgodovino Italije (od 1963), Inštituta za etruščanske in italske študije (od 1972) in od 1985 dopisni član Bavarske akademije znanosti v Münchnu.
Svoje glavno delo je posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji. Kot vodja arheološkega oddelka je sistematično skrbel za objavo starega fonda arheološkega gradiva, ki ga več kot polovico hranijo v tujih muzejih (Dunaj, Gradec, Trst, Harvard) in je bil zaradi tega nedostopen za znanstveno raziskovanje v Sloveniji. Najvidnejši razultat tega prizadevanja je objava nekropole z Mosta na Soči v treh zvezkih (Most na Soči (S. Lucia) I in II. Arheološki kat. in mon. 22, 1983 in 23/1-2, 1984).
Od 1960–74 je vodil velika izkopavanja v Stični (ob sodelovanju arheološkega seminarja univerze iz Marburga in inštituta Smithsonian iz Washingtona). Izkopavanja so prinesla pomembna nova spoznanja o načinu pokopavanja, predvsem pa o naselju železne dobe. Razultati niso pomembni le zaradi novega gradiva in tehničnih podatkov, ampak so dali nov uvid v zgodovino dolenjske skupine, ki ima med železnodobnimi kulturami Slovenije najpomembnejše mesto. Izkopavanje v Stični je bilo v mnogih pogledih pionirsko in dragocena šola modernih izkopavanj. Objava izkopavanj (Stična I., Arh. kat. in mon. 28, 1994 in Stična II., Arh. kat. in mon. 37, 2006) je bila s priznanjem sprejeta tudi v tujem strokovnem tisku.
Na podlagi sistematične objave gradiva in izkopavanj je dal v številnih študijah sintezo bronaste in železne dobe Slovenije. Tako je izdelal novo kronologijo bronaste in železne dobe, od katerih ima zlasti zadnja mednarodni pomen in je bila splošno sprejeta. Na novo je opredelil kulturne skupine na Slovenskem in v njenem sosedstvu ter orisal njihovo kulturnohistorično podobo. Številne so njegove študije o posameznih kosih materialne kulture in s področja duhovne kulture. Med prve sodijo predvsem študije o obrambnem orožju, med druge o situlski umetnosti. Na novo je postavil tudi probleme etničnih nosilcev železnodobnih kultur na Slovenskem in na Balkanu.
Rezultate svojih študij je strnil v sintetičnem prikazu bronaste in železne dobe Slovenije in Istre, ki je izšel v Praistoriji jugoslovenskih zemalja IV/1983 in V/1987, katere sourednik je bil.
O rezultatih svojega dela je predaval na kongresih in v arheoloških inštitutih doma in v tujini. Bil je urednik številnih strokovnih revij in publikacij, sedaj je odgovorni urednik Arheološkega vestnika. 1973 je vodil sekcijo za bronasto in železno dobo na svetovnem kongresu za pra- in protozgodovinske vede v Beogradu. Bil je tudi soorganizator mednarodne situlske razstave v Padovi, na Dunaju in v Ljubljani.
Narodni muzej mu je posvetil 20./21. zvezek Situle (Zbornik razprav), kjer je objavljena tudi njegova bibliografija (do 1980).
(september 2007)
« Nazaj na spisek članov