Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Košak, Silvin
Rojen v Mariboru 3. marca 1942, dr. znanosti, znanstveni sodelavec pri Akademiji znanosti in književnosti (Akademie der Wissenschaften und der Literatur) v Mainzu.
Po maturi (Klasična gimnazija v Mariboru) se je leta 1960 vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je študiral indoevropsko primerjalno jezikoslovje (pod A) pri prof. Bojanu Čopu in arheologijo (pod B) pri prof. Josipu Korošcu kot glavnem mentorju. Po diplomi je absolviral tečaj iz etruskologije in italskih starožitnosti, ki ga je vodil prof. Massimo Pallottino na Italijanski univerzi za tujce (Università italiana per i stranieri) v Perugii ter se nato izpopolnjeval v etruščanski epigrafiji pri prof. Ambrosu Pfiffigu na Dunaju.
V letih 1967–1969 se je specializiral v hetitologiji pri prof. Heinrichu Ottnu v Marburgu na Lahni. S tako pridobljenim znanjem je leta 1969 na ljubljanski univerzi predložil magistrsko nalogo EZEN nuntarrijašhaš (CTH 626) in dobil naziv magistra hetitologije. Od 1969–1975 je bil zaposlen kot asistent prof. Čopa na novo ustanovljeni Katedri za staro orientalistiko, za katero je zasnoval učni načrt in ga z vajami, seminarji in predavanji tudi izpeljal.
Leta 1975 je doktoriral z disertacijo Geografski in politični položaj arzavskih dežel. Ker zaradi pomanjkanja literature resno raziskovalno delo ni bilo mogoče, se je preselil v Oxford, kjer je deloval kot bibliotekar v Taylorian Institution Library, obenem pa se posvetil hetitski problematiki kot samostojni raziskovalec. Tukaj je lahko zbral material za svojo habilitacijsko delo, obdelavo hetitskih inventarnih tekstov, kar je finančno podprla nagrada Sklada Sedmih stebrov modrosti (Seven Pillars of Wisdom Trust, tj. sklad T.E. Lawrencea „Arabskega“). Glavni interes pri preučevanju te zvrsti tekstov je bil v raziskavi uporabe železa v bronastodobni hetitski državi. Ta zvrst je tudi leksikalno izredno zahtevna, ker imen orodja, orožja, nakita in oblačil v drugih tekstih ni najti. To ga je privedlo do poglobljenega zanimanja za leksikografijo in je med leti 1980–1985 delal kot znanstveni sodelavec pri osrednjem hetitološkem projektu Chicago Hittite Dictionary na Orientalističnem inštitutu Univerze v Chicago (The Oriental Institute, University of Chicago). V tem času je za slovar obdelal večino gesel pod črkama N in P. Leta 1985 se je odzval vabilu Akademije znanosti in književnosti v Mainzu, naj se pridruži Komisiji za Stari vzhod, odsek Hetitske raziskave, kjer deluje še naprej tudi po upokojitvi leta 2007. Ob tej priložnosti so mu kolegi z vsega sveta posvetili zbornik razprav Tabularia Hethaeorum. Hethitologische Beiträge Silvin Košak zum 65. Geburtstag. D. Groddek, M. Zorman (Edds.). Wiesbaden: Harrassowitz (Dresdner Beiträge zur Hethitologie 25). Vmes je v akademskem letu 1986–1987 na vabilo Inštituta za zgodovino starih civilizacij pri Severovzhodni pedagoški univerzi v Changchunu (The Institute for the History of Ancient Civilizations, North-East Normal University) uvedel študij hetitologije na Kitajskem. Tukaj ga je tudi dosegla novica, da se je na Filozofski fakulteti v Ljubljani habilitiral za izrednega profesorja.
Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 21. maja 2009.
Težišče Košakovega dela na področju hetitologije so leksikografija, ki je osnovni pogoj za razumevanje besedil, zgodovina in kronologija hetitske države ter njena organizacija in politična struktura. Sem spadajo kraljevski dekreti in pravilniki za razne skupine funkcionarjev. Na uporabne predmete vsakdanjega življenja in s tem na trgovino in obrt je mogoče sklepati iz inventarnih tekstov. Vse to je ohranjeno na okrog 25.000 odlomkih hetitskih besedil, ki so jih arhivirali pretežno v štirih večjih knjižnicah v Hattuši, hetitskem glavnem mestu. Za pregled knjižničnih fondov je bilo treba zbrati banko podatkov, ki je postala osnova za dolgoletni projekt Konkordanca hetitskih klinopisnih tekstov, ki je zdaj dostopna tako v knjižni obliki kot na spletni strani pod www.hethiter.net oz. http://www.hethport.uni-wuerzburg.de/hetkonk , kjer je aktualizirana dvakrat na leto.
Najpomembnejša dela:
1980 The Rulers of the Early Hittite Empire. Tel Aviv 7, 163-168.
1980 Dating of Hittite Texts: A Test. Anatolian Studies 30, 31-39.
1982 Hittite Inventory Texts (CTH 241-250). Heidelberg: Carl Winter-Universitätsverlag.
(Texte der Hethiter 10).
1986 The Gospel of Iron. Kaniššuwar. A Tribute to Hans Gustav Güterbock on his 75th Birthday, May 27, 1983. H.A. Hoffner, G.M. Beckman (Edd.). Chicago: The Oriental
Institute of the University of Chicago, 125-135.
1988 Ein hethitischer Königserlaß über eine gesellschaftliche und wirtschaftliche Reform.
Documentum Asiae Minoris Anriquae: Festschrift für Heinrich Otten zum 75.
Geburtstag. E. Neu, Ch. Rüster (Edd.). Wiesbaden: Harrassowitz, 195-202.
1989 Night and Day, in War and in Peace. Journal of Ancient History 5, 77-86.
1992-1999 Konkordanz der Keilschrifttafeln I-III/2. Wiesbaden: Harrassowitz. (Studien
zu den Boğazköy-Texten 34, 39, 42, 43).
1993 Die Stadtwerke von Hattuša. Linguistica 33, 107-112.
1994 The Palace Library “Building A” on Büyükkale. Studio historiae ardens. Ancient Near
Eastern Studies Presented to Philo H.J. Houwink ten Cate on the Occasion of his 65th
Birthday. Th.P.J. van den Hout, J. de Roos (Edds.) Leiden: Nederlands Institut voor
Het Nabije Oosten; Istanbul: Nederlands Historisch-Archaeologisch Institut, 173-179.
2005 Konkordanz der hethitischen Keilschrifttafeln 1-5. Wiesbaden: Harrassowitz
(Hethitologie Portal Mainz – Materialien 1-5).
(december 2010)
« Nazaj na spisek članov