Svetina, Saša

Saša Svetina (Celje, 16. oktober 1935) fizik, dr. znanosti, redni profesor za področje Biofizika na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (MF UL).
Šolal se je v Ljubljani, kjer živi od 1942. L. 1953 je vpisal študij tehniške fizike in ga zaključil 1959 na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. 1965 je na Univerzi v Ljubljani (UL) doktoriral. Od 1966 do 1968 je bil na podoktorskem izpopolnjevanju na Roswell Park Memorial Institute, Buffalo, New York, ZDA. Služboval je najprej od 1960 do 1963 kot asistent na Oddelku za fiziko UL, med 1963 in 1972 je bil raziskovalec na Institutu “Jožef Stefan” v Ljubljani (IJS), od 1972 dalje pa je učitelj za področje Biofizika na MF UL. V tem obdobju je delal raziskovalno tudi na IJS. Na IJS je bil 1969 izvoljen v naziv znanstveni sodelavec. Na MF UL je bil 1971 izvoljen v naziv docent, 1977 v naziv izredni profesor in 1983 v naziv redni profesor za področje Biofizika. Na MF UL je bil predstojnik Inštituta za biofiziko MF (1972–), prodekan MF (1985–1989), predsednik Pododbora za vpis novincev MF (1974–1985) in predsednik Odbora za študentska vprašanja in vpis novincev MF (1983–1985 in 1989–1996). Na UL je bil predsednik Delovne skupine za usmerjanje vpisa, vpisne in prestopne pogoje (1982–1985), član Habilitacijske komisije (1989–1991), član Komisije za dodiplomski študij (1991–1995) in član Komisije za pritožbe študentov (1993–1998). Njegove druge vidnejše funkcije pa so bile: predsednik sveta IJS (1971–1972), predsednik Jugoslovanskega društva za biofiziko (1972–1974), koordinator raziskav "Voda v bioloških sistemih" v okviru sodelovanja držav članic SEV in SFRJ na področju biofizike (1979–1990) in član Republiške maturitetne komisije (1995–1999).
Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 6. junija 1995, za rednega člana SAZU pa 7. junija 2001. Od 2004 do 2008 je bil član Predsedstva SAZU.
Njegova doktorska disertacija je bila s področja feroelektričnih kristalov z vodikovimi vezmi. Predlagani teoretski model faznega prehoda v kristalih tipa KH2PO4 je bil predstavljen v dveh delih,1 ki sta se uveljavili kot temeljni na področju in bili skupaj citirani več kot 200-krat. Po doktoratu se je usmeril na različna področja molekulske in celične biofizike. Bistveno je prispeval k razumevanju osmoznih lastnosti eritrocita.2 S teoretično analizo je nato pokazal,3 da so v populaciji eritrocitov širine njihovih porazdelitev glede na parametre, ki določajo osmozno stanje posamezne celice, soodvisne, kar so kasneje drugi raziskovalci ugotovili tudi eksperimentalno. V več svojih delih je obravnaval obliko eritrocita. Delo o vlogi plastne strukture membrane eritrocita pri razlagi sprememb njegove oblike4 je postalo osnova za nadaljnjo raziskovalno usmeritev na Inštitutu za biofiziko MF UL. Preučevali so vlogo upogibne energije membrane pri nastanku oblik fosfolipidnih mehurčkov in eritrocita. Temeljno delo iz tega področja5 je bilo citirano več kot 200-krat. Skupaj s sodelavci je prispeval k razjasnitvi vpliva membranskega skeleta na mehanske lastnosti eritrocita6 ter k razumevanju nastanka njegovih linearnih skupkov, tako imenovanih rouleau-jev.7 Izvirno je bilo tudi delo, v katerem so pokazali, kako so elastične lastnosti zaključenih plastnih membran odvisne od elastičnih lastnosti njihovih sestavnih plasti.8 Temu delu je sledila, v sodelovanju z raziskovalci iz Rochestra, New York, prva meritev nelokalne upogibne konstante fosfolipidne membrane, katere objava9 je bila citirana več kot 100-krat. S sodelavci je tudi prvi razložil mehanizem tvorbe tankih cevastih membranskih izrastkov.10 Z B. Žekšem je predstavil idejo o možni mehanski podlagi nastanka celične polarnosti,11 ki je bila kasneje podprta z analizama delovanja osnih točkastih sil na obliko celice12 ter zveze med obliko mehurčka in lateralno porazdelitvijo membranskih vključkov.13 Na osnovi razumevanja nastanka kroglastih membranskih brstov14 pa so izdelali analizo samo-reprodukcije mehurčkov,15 ki je pokazala, da ta proces vsebuje elemente selektivnosti in zato predstavlja možen mehanizem nastanka celičnega življenja.16
Za raziskovalno delo je prejel 1982 nagrado sklada Borisa Kidriča in 1993 (z B. Žekšem) nagrado Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju biofizike.

1R. Blinc, S. Svetina: Cluster approximations for order-disorder-type hydrogen-bonded ferroelectrics. I. Small clusters, II. Application to KH2PO4, Phys. Rev. 147, 423-429, 430-438 (1966).
2M. Brumen, R. Glaser, S. Svetina: Osmotic states of the red blood cell, Bioelectrochemistry and Bioenergetics 6, 227-241 (1979).
3S. Svetina: Relations among variations in human red cell volume, density, membrane area, hemoglobin content and cation content, J. Theor. Biol. 95, 123-134 (1982).
4S. Svetina, A. Ottova-Leitmannova, R. Glaser: Membrane bending energy in relation to bilayer couples concept of red blood cell shape transformations, J. Theor. Biol. 94, 13-23 (1982).
5S. Svetina, B. Žekš: Membrane bending energy and shape determination of phospholipid vesicles and red blood cells, Eur. Biophys. J. 17, 101-111 (1989).
6S. Svetina, D. Kuzman, R.E. Waugh, P. Ziherl, B. Žekš: The cooperative role of membrane skeleton and the bilayer in the mechanical behavior of red blood cells, Bioelectrochemistry 62, 107-113 (2004).
7P. Ziherl, S. Svetina: Flat and sigmoidally curved contact zones in vesicle-vesicle adhesion, Proc. Nat. Acad. Sci. USA 104, 761-765 (2007).
8S. Svetina, M. Brumen, B. Žekš: Lipid bilayer elasticity and the bilayer couple interpretation of red cell shape transformations and lysis, Studia Biophysica 110, 177-184 (1985).
9R.E. Waugh, J. Song, S. Svetina, B. Žekš: Local and nonlocal curvature elasticity in bilayer membranes by tether formation from lecithin vesicles, Biophys. J. 61, 974-982 (1992).
10B. Božič, S. Svetina, B. Žekš: Theoretical analysis of the formation of membrane microtubes on axially strained vesicles, Phys. Rev. E 55, 5834-5842 (1997).
11S. Svetina, B. Žekš: The mechanical behaviour of cell membranes as a possible physical origin of cell polarity, J. Theor. Biol. 146, 115-122 (1990).
12S. Svetina, B. Božič, B. Žekš: A mechanism for the establishment of polar cell morphology based on the cytoskeleton derived forces exerted on the cell boundary, Eur. Biophys. J. 28, 74-77 (1998).
13B. Božič, V. Kralj-Iglič, S. Svetina: Coupling between vesicle shape and lateral distribution of mobile membrane inclusions, Phys. Rev. E, 73, 041915(11) (2006).
14S. Svetina, B. Žekš: Shape behavior of lipid vesicles as the basis of some cellular processes, Anat. Rec. 268, 215-225 (2002).
15B. Božič, S. Svetina: A relationship between membrane properties forms the basis of a selectivity mechanism for vesicle self-reproduction, Eur. Biophys. J. 33, 565-571 (2004).
16S. Svetina: Vesicle budding and the origin of cellular life, ChemPhysChem 10, 2769-2776 (2009).

(februar 2011)

Bibliografija raziskovalca