Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Bratož, Rajko
Rojen 17. februarja 1952 v Braniku, redni univ. profesor za zgodovino starega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Po osnovni šoli v Braniku in Dutovljah (1958–66) je obiskoval gimnazijo v Novi Gorici (1966–70), nato vpisal študij zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil 1975, vzporedni študij latinskega jezika s književnostjo pa je zaključil 1981. Leta 1976 je postal asistent za zgodovino starega veka, 1979 je zaključil tretjestopenjski magistrski študij. Kot štipendist italijanske vlade se je študijsko izpopolnjeval v Trstu, Ogleju in Vidmu (1982/83). Leta 1986 je doktoriral in nato v istem letu postal docent, 1990 izredni in 1995 redni profesor za zgodovino starega veka. Kot štipendist Humboldtove ustanove se je 1990/91 izpopolnjeval v Nemčiji (Passau-Regensburg), kot štipendist sklada Constantin Jireček 1992 na dunajski univerzi, kot štipendist DAAD pa na univerzi v Würzburgu (1992). Kot gostujoči profesor je predaval po en semester na univerzi v Salzburgu (1995) in na univerzi v Celovcu (1996).
Od 6. junija 1995 je izredni član SAZU in od 7. junija 2001 redni član SAZU.
Rajko Bratož je član več strokovnih društev doma in v inozemstvu (Istituto di storia sociale e religiosa (Gorica - Gorizia); Deputazione di storia patria per la Venezia Giulia (Trst); Österreichische Gesellschaft für Ur- und Frühgeschichte (Dunaj); Kuratorium pro Teurnia (Dunaj); Verein zur Förderung der christlichen Archäologie Österreichs (Dunaj); Association pour l'Antiquité tardive (Pariz); Görres Gesellschaft (Bonn)). Bil je predsednik Društva za antične in humanistične študije (1988/90), podpredsednik Zgodovinskega društva Ljubljana (1988/91), predstojnik Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete (1991/1993). V letu 2007 opravlja drugi mandat tajnika Razreda za zgodovinske in družbene SAZU, obenem je predstavnik Slovenije v Stalnem odboru za humanistiko pri Evropski znanstveni fundaciji.
Posveča se zlasti raziskavam zgodovine pozne antike s posebnim ozirom na zgodovino zgodnjega krščanstva na območju severovzhodne Italije, vzhodnih Alp, srednjega Podonavja in zahodnega Balkana. V tem okviru je mdr. proučeval začetke krščanstva v Ogleju in na njegovem vplivnem območju, Dioklecijanovo preganjanje kristjanov, obdobje cesarja Teodozija, razvoj cerkvene organizacije, oglejsko shizmo in vprašanje preživetja antičnih struktur v zgodnjem srednjem veku. Z univerzitetnima učbenikoma za grško zgodovino (1997, 2. dopolnjena izd. 2003) in rimsko zgodovino (1. del 2007) ustvarja podlago za študij antične zgodovine na Slovenskem. Organiziral in vodil je dva večja mednarodna simpozija in pripravil za objavo zbornika obeh znanstvenih srečanj. Kot strokovnjak za zgodovino pozne antike in zgodnjega srednjega veka je nastopil na celi vrsti znanstvenih srečanj doma (okrog 20) in v tujini (okrog 50). Njegova bibliografija (več kot 200 naslovov) obsega 10 knjig in večje število razprav in člankov, od tega okrog petdeset v inozemstvu.
(november 2007)
« Nazaj na spisek članov