Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Bratož, Rajko
Rajko Bratož, rojen 17. februarja 1952 v Braniku, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Po osnovni šoli v Braniku in v Dutovljah ter gimnaziji v Novi Gorici je študiral zgodovino in geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1970–1975), kjer se je 1976 zaposlil kot asistent. 1979 je dosegel magisterij iz antične zgodovine, 1981 pa je zaključil študij latinskega jezika s književnostjo. Kot štipendist italijanske vlade se je pol leta (1982/1983) izpopolnjeval v Trstu, kot štipendist Humboldtove ustanove eno leto na univerzah v Passavu in Regensburgu (1990–1991), kasneje pa po nekaj mesecev na univerzah na Dunaju (1992, štipendija sklada K. Jirečeka), v Würzburgu (2002, štipendija DAAD) in v Frankfurtu (2011, Humboldtova štipendija). 1986 je dosegel doktorat zgodovinskih znanosti, v istem letu je postal docent, nato izredni (1991) in redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Ljubljani (1996). Kot gostujoči profesor je predaval po en semester na univerzah v Salzburgu (1995) in Celovcu (1996). Od 1988 do 1990 je bil predsednik Društva za antične in humanistične študije, od 1991 do 1993 pa predstojnik Oddelka za zgodovino (1991–1993).
Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 6. junija 1995, za rednega pa 7. junija 2001. V okviru SAZU je bil dve mandatni dobi (1999–2002 in 2005–2008) tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede ter devet let (1996–1999 in v času tajniških mandatov) načelnik oddelka za zgodovinske vede.
Bratoževo raziskovalno, publicistično in organizacijsko delo se nanaša na poznoantično obdobje na ozemlju severovzhodne Italije, vzhodnih Alp, srednjega Podonavja in zahodnega Balkana. V časovnem zapredju je obravnaval naslednje teme: (1) vzhodnoalpski prostor v drugi polovici 5 st. v luči Evgipijevega Življenja svetega Severina; (2) začetki krščanstva v Ogleju in na njegovem vplivnem območju; (3) zgodovina Ogleja s posebnim ozirom na vlogo krščanskega središča od 4. do 8. stoletja; (4) obdobje cesarja Teodozija z bitko pri Frigidu; (5) območje zahodnega Balkana in srednjega Podonavja od začetka 4. do konca 6. st., zlasti: (a) preganjanje kristjanov; (b) pojav meništva; (c) razvoj cerkvene organizacije; (č) literarno izročilo; (6) vojaška, politična in upravna zgodovina, Germani; (7) soočenje med Rimljani in »barbari« od 4. do 6. st.; (8) vprašanje prehoda iz pozne antike v zgodnji srednji vek. V posameznih razpravah je obravnaval izbrane zvrsti virov (hagiografija), literarno izročilo (oglejski pisci, Venancij Fortunat, srednjeveško izročilo o antiki) in vprašanje moderne mitologije na primeru venetskega ideologema.
Iz njegovega pedagoškega dela je zrastel raziskovalno-publicistični projekt pregledov posameznih obdobij antične zgodovine, ki služijo kot univerzitetni priročniki: (1) Grška zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo, Ljubljana 1997; 2. dopolnjena izd. 2003; razširjena in dopolnjena 3. izd. 2010 (316 str.); (2) Rimska zgodovina. Prvi del: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana, Ljubljana 2007 (527 str.; načrtovani drugi del bo obravnaval obdobje od nastopa Dioklecijana 284 do smrti cesarja Mavricija 602).
Bratoževa bibliografija obsega okrog tristotrideset naslovov, pri čemer je več kot osemdeset besedil (dve monografiji, večje število obsežnih člankov ali poglavij v knjigah) objavil v tujini, zlasti v Nemčiji in Italiji z Vatikanom. Na našteta področja se nanašajo naslednje objave:
1. Evgipij, Življenje svetega Severina. Uvod, prevod in komentar, Ljubljana 1982 (468 str.).
2. Il cristianesimo Aquileiese prima di Costantino fra Aquileia e Poetovio, Udine, Gorizia 1999 (s prilogami 570 str.).
3. Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Ljubljana 1990 (70 str. in 2 historični karti).
4. Westillyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit, Ljubljana 1996 (407 str.; R. Bratož kot urednik in avtor prispevka).
5(a) Die diokletianische Christenverfolgung in den Donau- und Balkanprovinzen, v: A. Demandt, A. Goltz, H. Schlange-Schöningen (ur.), Diokletian und die Tetrarchie, Berlin, New York 2004, str. 115-140 in 209-252.
(b) Meništvo v rimskih provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balkana, v: Vita artis perennis. Ob osemdesetletnici akademika E. Cevca (ur. A. Klemenc), Ljubljana 2000, str. 103-126.
(c) Die kirchliche Organisation in Westillyricum (vom späten 4. Jh. bis um 600) – Ausgewählte Fragen, v: O. Heinrich-Tamáska (ur.). Keszthely-Fenékpuszta im Kontext spätantiker Kontinuitätsforschung zwischen Noricum und Moesia, Rahden Westf. 2011, str. 211-248.
(č) Podoba poznoantičnega Ilirika v historiografiji pozne antike in srednjega veka, v: Liturgia theologia prima. Zbornik ob 80-letnici profesorja M. Smolika (ur. R. Valenčič, S. Krajnc, J. Faganel), Ljubljana 2008, str. 293-321.
(6) F. Lotter ter R. Bratož in H. Castritius kot sodelavca, Premiki ljudstev na območju Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375-600), Ljubljana 2005 (VIII + 349 str.).
7. Izseljevanje prebivalstva iz Zahodnega Ilirika v 5. in 6. stoletju: vojni ujetniki in begunci v pozni antiki, v: T. Šenk (ur.). Arhivistika, zgodovina, pravo: Vilfanov spominski zbornik, Ljubljana 2007, str. 247–284.
8. Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze - Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I-II; Supplementum, Ljubljana 2000; 2002 (R. Bratož kot urednik in avtor prispevka; 1130 + 562 str.).
Kot poznavalec poznoantične dobe s poudarkom na zgodovini krščanstva je Bratož včlanjen v več kot deset domačih in mednarodnih društev, med katerimi sta najpomembnejši Görres Gesellschaft (Bonn) in Association pour l’Antiquité Tardive (Paris).
2010 je bil izvoljen za dopisnega člana Nemškega arheološkega inštituta (Berlin).
(junij 2011)
« Nazaj na spisek članov