English
SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Domov
Kontakt
Povezave
Zgodilo se je
Pišite nam
O SAZU
Člani SAZU
Abecedni seznam članov
Umrli člani
Zgodovina SAZU
Zakon o SAZU
Letopis SAZU
INFO javnega značaja
Publikacije SAZU
Dragocenosti
Biblioteka SAZU
Znanstveni delavci SAZU
Zaposleni
Iskalnik

po publikacijah
Poštni seznam
Naročite se na zadnje novice in objave SAZU

Gosar, Peter

Gosar, Peter

Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor v pokoju na Oddelku za fiziko, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Diplomiral 1951 iz fizike in matematike na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani, promoviral 1956 za doktorja fizikalnih znanosti na Univerzi v Ljubljani. V letih 1953–57 delal na razvoju polprevodniških sestavin elementov v laboratoriju za polprevodnike pri Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani. Leta 1957 nastopil novo delovno mesto na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani kot znanstveni sodelavec. Istega leta odšel na dvoletno specializacijo v Laboratoire de Magnétisme et de Physique du Solide, Bellevue, Francija. Tu je delal na razvoju silicijevih sončnih celic, na raziskavah lateralnega fotoefekta in raziskavah površinskih lastnosti polprevodnikov. Po vrnitvi iz Francije se je posvetil teorijskim raziskavam v fiziki trdne snovi kot sodelavec odseka za teorijsko fiziko na Institutu Jožef Stefan, kjer je bil 1960 izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca in 1969 za znanstvenega svetnika. V letih 1964–66 je bil na strokovnem izpopolnjevanju v Physics Department, University of North Carolina, Chapel Hill. N. C., ZDA, kjer je delal na teoriji elektronske prevodnosti molekulskih kristalov.

Za izrednega profesorja za fiziko trdnih snovi na katedri za fiziko matematično-fizikalnega oddelka Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je bil izvoljen 1966, za rednega pa 1971. Na univerzi je predaval od 1961 do upokojitve 1993. V letih 1971–72 in 1973–75 je bil predstojnik odseka za fiziko na oddelku za matematiko in fiziko. V šolskem letu 1972–73 je imel študijski dopust za razisko- valno delo v Laboratoire de Spectrométrie Physique, Université I de Grenoble, Grenoble, Francija. Raziskoval Hollov pojav in neelastično relaksacijo ledu.

Izredni član SAZU je od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Predsednik Področne raziskovalne skupnosti za matematično-fizikalne vede in član predsedstva Raziskovalne skupnosti Slovenije v letih 1975–78. Član The Scientific Research Society Sigma Xi, European Physical Society in Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v šolskem letu 1970–71. Predsednik znanstvenega sveta Instituta Jožef Stefan v letih 1980–82.

Do leta 1960 se je ukvarjal s problemi sipanja svetlobe v optično nehomogenskih sredstvih, z eksperimentalnimi in teorijskimi raziskavami površinskega fotoefekta pri polprevodnikih in s študijem njihovih površinskih lastnosti. Pozneje se je posvetil izključno teorijskim raziskavam. Teorijsko delo je bilo usmerjeno predvsem na naslednja področja: električne in mehanske lastnosti ledu, električna prevodnost polprevodnikov in molekulskih kristalov, teorija majhnih polaronov, električne lastnosti amorfnih snovi, raziskave mehanizma elektronskega transporta v plastnih molekulskih kristalih, teorija večelektronskih preskokov med primesnimi centri v zmerno kompenziranih polprevodnikih, relaksacija paraelastičnih centrov, raziskave lastnosti korelacijskih funkcij za gostoto tokovnih izvirov v amorfnih snoveh in teorija koherentnega sevanja kanaliziranih nabitih delcev v kristalih. Posebno pozornost so vzbudila njegova dognanja o protonski prevodnosti ledu, elektronskem transportu v molekulskih kristalih, večelektronskem preskakovanju v polprevodnikih in o paraelastični relaksaciji.

O svojem delu je poročal na več domačih simpozijih in kongresih, na mednarodnih konferencah v Bruxellesu, Pragi, Chicagu, Durhamu, Münchnu, Cambridgeu, Eilatu, Nottinghamu, Aussoisu, Varšavi, Antwerpnu, Laussani ter na univerzah in inštitutih v Münchnu, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Durhamu, Grenoblu in Lyonu.

Kidričeva nagrada (1964), zaslužni član Instituta Jožef Stefan (1979), red dela z zlatim vencem (1980), zaslužni znanstvenik Instituta Jožef Stefan (1994), častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (1994), nagrada Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo (1994), zaslužni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (1994).

(september 2007)

Bibliografija raziskovalca



« Nazaj na spisek članov
© 2007-09 SAZU, vse pravice pridržane, powered by VPO