Fajfar, Peter

Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Po diplomi leta 1966 na gradbenem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je delal pri Splošnem gradbenem podjetju Grosuplje. Od leta 1968 dalje je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Magistriral je leta 1972, promoviral pa leta 1974. Redni profesor je postal leta 1985. Od 1985 do 1987 je bil dekan fakultete, od 1985 do 1989 in od 2001 dalje predstojnik Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo na fakulteti.
Bil je gostujoči raziskovalec na univerzah v Bochumu, Nemčija (1972/73), Berkeleyu, ZDA (1980), in Tokushimi, Japonska (1993), ter gostujoči profesor na univerzah Technion, Haifa, Izrael (1989), McMaster, Hamilton, Kanada (1994), Stanford, ZDA (1995) in Bristol, Anglija (2006).
Bil je predsednik Zveze društev za potresno inženirstvo Jugoslavije (1984–88) in prvi predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo (1988–90) ter predstavnik Jugoslavije (1988–91) in Slovenije (1992-99) v Mednarodnem združenju za potresno inženirstvo (IAEE). Od 2004 dalje je član izvršilnega odbora IAEE, od 2002 dalje član izvršilnega odbora Evropskega združenja za potresno inženirstvo (EAEE). Je član Earthquake Engineering Research Institute, ZDA (od 1981).
Imel je številne zadolžitve na fakulteti in univerzi in v raznih ekspertnih komisijah in odborih nekdanje RSS in ministrstev MZT, MŠZŠ oziroma MVŠZ ter raziskovalne agencije ARRS. Med drugim je bil član habilitacijske komisije UL (1991-94, od tega dve leti namestnik predsednika), predsednik komisije znanstvenega sveta za gradbeništvo, promet, prostor in energetiko (1986-91), član komisij RS za nagrade in priznanja (1992-93 in 2000-2004), član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (1994-98) in nacionalni koordinator za Gradbeništvo (2000-2005). Je ustanovni član Inženirske zbornice Slovenije.
Bil je vodja in član več delovnih skupin za pripravo standardov in predpisov na področju potresnoodporne gradnje doma in v tujini. Kot predsednik delovne skupine Potresnoodporne konstrukcije pri USM/TC KON in predstavnik Slovenije v tehničnem podkomiteju CENa za Evrokod 8 je sodeloval pri pripravi evropskih standardov o potresnoodporni gradnji in vodi njihovo uvajanje v Sloveniji.
Njegovi glavni raziskovalni področji sta potresno inženirstvo in dinamika gradbenih konstrukcij. V začetku so bile raziskave omejene na elastično analizo objektov visokogradnje. Kot rezultat tega dela je nastal program EAVEK (elastična analiza večetažnih konstrukcij), ki je bil tri desetletja nepogrešljivo orodje pri projektiranju stavb v Sloveniji in v bivši Jugoslaviji. Kasneje se je njegovo področje raziskav razširilo na nelinearno analizo konstrukcij stavb in mostov pri potresni obtežbi, neelastične spektre odziva, določanje potresnih obremenitev, metodologije potresnoodpornega projektiranja in njihovo uporabo v predpisih in standardih. S sodelavci je razvil poenostavljeno metodo za nelinearno potresno analizo konstrukcij, imenovano N2 metoda, ki je vključena v evropski in slovenski standard za potresnoodporno gradnjo Evrokod 8. Bil je glavni raziskovalec pri številnih mednarodnih bilateralnih projektih z najuglednejšimi univerzami po svetu (med njimi Stanford univerza, Kalifornijska univerza v Berkeleyu in Tokijska univerza) in slovenski koordinator pri pet evropskih projektih v okviru 5. in 6. okvirnega programa.
V sodelovanju z Univerzo v Stanfordu je organiziral in vodil tri mednarodne delavnice (1992, 1997 in 2004) in bil je sourednik zbornikov (monografij), ki so izšli pri mednarodnih založbah. Bil je član znanstvenih odborov številnih mednarodnih konferenc.
Napisal je prvi slovenski učbenik o dinamiki gradbenih konstrukcij in bil soavtor prve celovite monografije o potresnem inženirstvu v bivši Jugoslaviji. Rezultate raziskav je sam ali s sodelavci objavil v preko 300 člankih in referatih, večinoma v inozemstvu. Imel je številna vabljena predavanja na univerzah in inštitutih v ZDA, Kanadi, na Japonskem, v Kitajski, Tajvanu, Švici, Izraelu, Nemčiji, Madžarski, Cipru in bivši Jugoslaviji ter na domačih in mednarodnih konferencah, med drugim plenarno predavanje na 12. evropski konferenci o potresnem inženirstvu v Londonu leta 2002. Kot projektant, svetovalec ali revident je sodeloval pri več kot 150 projektih, ki so zajemali predvsem statične in dinamične analize konstrukcij ter določanje projektnih potresnih parametrov. Med drugim je vodil mednarodni projektni ekipi pri dveh študijah potresne nevarnosti na območju Jedrske elektrarne Krško.
Bil je mentor pri 13 doktoratih, 15 magisterijih in 6 delih, ki so dobili Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani.
Je urednik mednarodne revije Earthquake Engineering and Structural Dynamics (J. Wiley, od 2003) in član uredniških odborov mednarodnih revij Journal of Earthquake Engineering (Imperial College Press, od 1997), Journal of Seismology and Earthquake Engineering, (International Institute of Earthquake Engineering and Seismology, Tehran, Iran, od 1999), ISET Journal of Earthquake Technology (Indian Society of Earthquake Technology, Roorkee, Indija, od 1998), Engineering Modelling (Hrvaška, od 1988), Earthquake Engineering and Engineering Vibration (IEM, Kitajska in MCEER, ZDA, od 2002), Bulletin of Earthquake Engineering (Kluwer, od 2003) in Earthquake Spectra (EERI, Oakland, ZDA, od 2006). Bil je član uredniških odborov mednarodnih revij Soil Dynamics and Earthquake Engineering (Elsevier, 1982–90), Journal of Earthquake Engineering (Egyptian Society for Earthquake Engineering, Egipt 1991-1995), Earthquake Engineering and Structural Dynamics (J.Wiley, 1996-2003), Earthquake Engineering and Engineering Seismology (Chinese Taiwan Society for Earthquake Engineering, 1999-2002).
Dobil je Prešernovo nagrado za študente Univerze v Ljubljani (1967), nagrado Tehnike za najboljši članek v reviji Naše građevinarstvo (1981), postal je častni profesor Inštituta za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo Univerze v Skopju (1987) in častni profesor Inštituta za arhitekturo in inženirstvo v Chongqingu, Kitajska (1988), dobil je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1988, s sodelavcem), veliko priznanje FAGG (1989) in nagrado Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju gradbeništva (1995). Je znanstveni svetnik Mednarodne inženirske akademije v Moskvi (od 1997) in redni član Inženirske akademije Slovenije (od 2001).
Izredni član SAZU je od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Bil je načelnik oddelka za tehniške vede razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU od 1996 do 2002, tajnik razreda je od 2002 dalje.

(november 2007)

Bibliografija raziskovalca