Komelj, Milček

Milček (Bogomil) Komelj (Novo mesto, 16. novembra 1948), diplomirani umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, doktor umetnostnozgodovinskih znanosti, izredni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju.

Maturiral je na gimnaziji v Novem mestu, kjer se je posvečal risanju in pesnjenju ter se od otroštva spoznaval s tamkajšnjim kulturnim izročilom t. i. novomeške pomladi in se seznanjal z umetniki, posebej Božidarjem Jakcem. Diplomiral je s temo o slikarju Vladimirju Lamutu, magistriral s temo o slovenskem ekspresionizmu v upodabljajoči umetnosti ter leta 1984 doktoriral s tezo o mladem Jakcu. Najprej je bil zaposlen v Arhivu Slovenije, nato pa je ob pripravah za postavitev galerije Jakčev dom kot kustos novomeškega Dolenjskega muzeja sodeloval z akademikom Jakcem na njegovem domu. Leta 1983 je bil izvoljen za asistenta, 1986 za docenta in 1989 za izrednega profesorja na oddelku za umetnostno zgodovino, kjer je predaval zgodovino slovenske umetnosti in umetnosti drugih južnoslovanskih narodov v novem veku. Bil je predstojnik oddelka, vodja katedre za slovensko in južnoslovansko umetnost, vodja usmerjenega raziskovalnega programa za umetnostno zgodovino pri Znanstvenem inštitutu FF in dva mandata nacionalni koordinator za umetnostno zgodovino ter član številnih ekspertnih komisij pri ministrstvih za znanost in kulturo in uredništev (mdr. Zbornika za umetnostno zgodovino) ter recenzent in vsestransko kulturno in družbeno dejaven.
Prvo izstopajoče jedro njegovega raziskovalno-ustvarjalnega delovanja v izrecneje zgodovinskih študijah je posvečeno zlasti slovenskemu ekspresionizmu, drugo pa prikazom oz. interpretacijam slovenskih likovnih ustvarjalcev, posebno v 20. stoletju. Izhodišče za to usmeritev mu je pomenilo sodelovanje s številnimi vidnimi umetniki, ob Jakcu zlasti z akademiki Francetom Miheličem, Janezom Bernikom, Dragom Tršarjem, Andrejem Jemcem ter Marjanom Pogačnikom, Jožetom Tisnikarjem in večino pomembnih sodobnikov, ki so se v njegovih razlagah individualno prepoznavali. Pri tem je svoje strokovno poznavanje vse bolj povezoval z inventivnim prijemom, izhajajočim iz vživetja v umetnine oz. invencije, in se s prepričljivostjo ustvarjalne ubeseditve skušal približati individualnemu jedru umetnin oziroma ustvarjalcev ter je tako povezal umetnostnozgodovinsko vedo in umetnost. Kot ustvarjalna osebnost in pesniški klasik slovenske besede, ki »mimo preciznih racionalnih analiz osvaja z omamnim fluidom besedne metaforike« (prof. Marijan Tršar), se posveča tudi razbiranju povezav med likovno umetnostjo in literaturo.

Leta 2008 je bil izvoljen za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu v razred za umetnost, 5. maja 2011 pa za izrednega člana SAZU, prav tako v razred za umetnost.

Kot polihistorski poznavalec in etični presojevalec umetniških del je bil povabljen v številne žirije za mednarodne in malone vse slovenske umetniške nagrade, bodisi kot predsednik ali član (kresnik, Prešernova, Jakopičeva, Ažbetova, Levstikova, Rožančeva nagrada …). Bil je v upravnem odboru Prešernovega sklada, tajnik društva slovenskih likovnih kritikov in je član uredništva njegovega glasila Forum, je član AICA, bil je med pobudniki Slovenskega društva za estetiko, ves čas izhajanja Enciklopedije Slovenije njen zunanji urednik, sodeloval je z založbami in galerijami (tudi kot član galerijskih svetov, npr. v Kostanjevici na Krki), bil je dolgoletni predsednik sveta ljubljanskega Mestnega muzeja, imel je vrsto predavanj na slovenskih in mednarodnih simpozijih in na stotine predstavitev umetnikov na razstavah. Leta 1997 je bil umetniški direktor Evropskega meseca kulture v Ljubljani. Intenzivno je sodeloval z Novo revijo, kjer je bil član sveta njenega znanstvenega inštituta in je član uredništva, in je z akademikom Nikom Grafenauerjem pripravljal razstave v njenem klubu ter sodeloval v številnih TV in radijskih oddajah. Je tudi član slovenskega centra P.E.N. Odločal ali sodeloval je pri izboru avtorjev pri vrsti javnih spomeniških naročil (mdr. pri južnih vratih ljubljanske stolnice, prenovi trnovske cerkve ter ljubljanskem Maistrovem, Kocbekovem in Hribarjevem spomeniku). Je član več odborov Slovenske matice in od leta 2008 njen predsednik. Njegova bibliografija obsega nad 1500 besedil, vrsto monografij, razprav, študij in predstavitev ustvarjalcev ter tri pesniške zbirke (Oznanjenje pogleda, Otoki sanj, Mandorla).

Prejel je študentsko Prešernovo nagrado, plaketo mesta Ljubljane, Župančičevo nagrado, častno plaketo ZDSLU in je častni občan Novega mesta. Skupina 44 umetnikov – slikarjev, pesnikov in pisateljev, humanističnih znanstvenikov, stanovskih kolegov in študentov ga je ob 60-letnici kot eno osrednjih osebnosti slovenske znanosti, umetnosti in kulture počastila z jubilejnim zbornikom Otoki umetnosti, Milčku Komelju na 60. postaji, ki ga je izdala založba Logos.

Pomembnejše in značilnejše objave:
- Slovensko ekspresionistično slikarstvo in grafika. Ljubljana, Partizanska knjiga, 1979.
- Ivan Vavpotič – slikar življenjske harmonije. Ivan Vavpotič. Ljubljana, Narodna galerija, 1987, str. 11-45; katalog razstavljenih del str. 79-101.
- Mirsad Begić – arheolog življenja in smrti. Ljubljana, EWO, 1993.
- Bernikovo romanje za človekom. Janez Bernik – jedkanice. Ljubljana, EWO, 1993.
- Jože Tisnikar – Ecce homo. Jože Tisnikar: Risbe. Ljubljana, EWO, 1996.
- Poteze. Slovensko slikarstvo v 20. stoletju. Slowenische Malerei im XX Jahrhunderts. Ljubljana, Nova revija, 1997.
- Likovni vidiki v delu Ivana Preglja: gotika, barok, ekspresionizem. Ivan Pregelj. Ljubljana, Nova revija 1999, str. 322-339.
- Obrazi. Slovensko slikarstvo v 19. stoletju. Gesichter. Slowenische Malerei im XIX. Jahrhunderts. Ljubljana, Nova revija, 1999.
- Fantastična pravljica o zavetjih prasvetov. Monografija o Štefanu Planincu. Ljubljana, DZS, EWO, 2000.
- Mladi Jakac. Izvori njegove ustvarjalnosti. Ljubljana, Slovenska matica, 2000.
- Miheličev Kurent. Zgodba o živem mitu. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2000.
- Razpoznavnost in perspektive slovenstva v luči pesniške govorice in slovenskega jezika. Evropski izziv. Ljubljana, Nova revija, 2003, str. 362-396.
- Pesniška prežarjenost Jemčevih barv. Žarenje svetlobe. Ljubljana 2004, str. 5-13.
- Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost. Ljubljana, Logos, 2005.
- Likovna umetnost na Mlakarjevi ustvarjalni življenjski poti. Pino Mlakar v umetnostnozgodovinskem kontekstu. Nekdanje svečanosti. Ljubljana, Društvo baletnih umetnikov, 2006, str. 131-151.
- Svetniki. Slikarstvo 18. stoletja na Slovenskem. Ljubljana, Nova revija, 2008.
- Drago Tršar – strelonosec slovenskega kiparstva. Drago Tršar. Pregled 1955-2009. Kranj, Gorenjski muzej, 2009.
- Slikarji in kiparji akademiki. Uvodno besedilo in predstavitev 18 umetnikov. Ljubljana, SAZU, 2008.
- Besedilo v knjigi Janez Bernik: Nočni dnevnik: 1959-2009. Ljubljana, Nova revija, 2010.
- Križeva sedmica Nika Grafenauerja. Ljubljana, SDLK, 2010.
- Besedilo v knjigi Janez Bernik. Hvala, mama. Ljubljana, Nova revija 2011.
- Jemčevo barvito slikarstvo med lirično intimo in apokalipso. Andrej Jemec: Ta nedolžni, a krvavo resnični svet. Velenje, Galerija, 2009.
- Jakčev dom v Novem mestu. Novo mesto 1988 (2. izdaja 1990), uredil in avtor dveh študij.
- Novomeška knjiga. Ljubljana, Slovenska matica, 2007.
- Črnomaljska in metliška knjiga. Ljubljana, Slovenska matica, 2010.
- Pot k vrtincem molčanja (Vladimir Lamut). Novo mesto, Dolenjski muzej, 1987.

(oktober 2011)