Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Mihelič, Milan
Milan Mihelič, arhitekt in urbanist. Rojen je bil 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici na Dolenjskem. Šolal se je na bežigrajski gimnaziji, v obdobju 1943–1945 v NOB, nato pa 946 maturiral in se še istega leta vpisal na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete ljubljanske univerze. 1947/1948 je študiral na politehniki v Pragi, nadaljeval študij v seminarju profesorja E. Ravnikarja in 1954 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo TVŠ ljubljanske univerze z idejnim načrtom za Tehnični muzej Slovenije.
Takoj po študiju se je dejavno vključil v arhitekturno načrtovanje v skupini za izgradnjo Gospodarskega razstavišča. Že 1959 je s Simčičem in Ilijom Arnautovićem dobil Prešernovo nagrado za kompleks hale A na Gospodarskem razstavišču. V tem času se je ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem (zlasti s plakati in knjižnim oblikovanjem). Od 1955 se je uspešno uveljavljal kot načrtovalec in raziskovalec v Zavodu za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, po 1962 je deloval v podjetju za projektiranje »Konstrukta« in ga vodil kot glavni projektant in dolgoletni direktor. Poudarjeno se je ukvarjal z celostnim arhitekturnim in urbanističnim načrtovanjem in oblikovanjem. Večino naročil je dobil z zmagami (11) in uspehi na natečajih. V času vsiljenih združevanj se je 1979 povezal s podjetjem AB arhitekturni biro iz Ljubljane. Upokojil se je 1990, a je še vedno načrtovalsko dejaven.
Bil je dinamičen organizator in vsestranski spodbujevalec arhitekturne stroke, zlasti v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih. Med 1963 in 1967 je bil predsednik Zveze arhitektov Slovenije.
1980 je umetnostni zgodovinar in kritik Stane Bernik za Arhitekturni muzej pripravil Miheličevo odmevno samostojno razstavo in monografijo (Arhitekt Milan Mihelič) v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič v Ljubljani. Za tem je bila postavljena v Sarajevu, Wroclawu, Mexicu D.F (dvakrat) in v Beogradu. Mihelič je bil 1981 izvoljen za izrednega in 1987 rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob številnih uglednih priznanjih in odličjih za ustvarjalnost v Sloveniji in Jugoslaviji je 1976 v drugo prejel Prešernovo nagrado in 2008 Plečnikovo medaljo za življenski opus.
Izbor uresničenih del:
Savske stanovanjske stolpnice (z I. Arnautovićem), Lj. 1955, 1957–66; avtorjeva hiša, Lj. 1955, 1957–59; paviljon hale A GR (skupaj z B. Simčičem), Lj. 1957–58; veleblagovnica Market, Osijek 1963–67, 1982–84; vrstne hiše, Šempeter pri Gorici 1964–68; hala C GR, Lj. 1965–1967, 2000; poslovna stavba Konstrukta, Lj. 1965–66; bencinski servis Petrol (Bavarski dvor), Lj. 1967–68; veleblagovnica Stoteks, Novi Sad 1968–72, 2007–08; poslovna stolpnica S2 na Bavarskem dvoru, Lj. 1963, 1969–80; stanovanjski stolpnici na Kersnikovi ulici, Lj. 1969–71; Mednarodna avtomatska telefonska centrala, Lj. 1972–78, 2003; slikarjeva hiša z ateljejem, Godešič pri Škofji Loki 1982–90; prenova stavb na Gornjem trgu, Lj. 1986–90 veleblagovnica Slovenijales in prizidek k hali B GR, Lj. 1974–80; župna cerkev Sv. Duha v Stožicah, Lj. 1990–1994; prenova in nadzidava poslovne stavbe Telekom Slovenijales, Lj. 1993, 2003–05.
Nagrade in priznanja:
1959 Ljubljana – Prešernova nagrada skupaj B. Simčič z M. Miheličem in I. Arnautovićem; 1968 Ljubljana – Nagrada Prešernovega sklada;1968 Beograd - Zvezna Borbina nagrada; 1972 Novi Sad – Oktobarska nagrada;1973 Ljubljana – Župančičeva nagrada; 1974 Beograd – Borbina nagrada, republiška; 1976 Ljubljana – Prešernova nagrada; 2006 Ljubljana – Častni član ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije); 2008 Ljubljana - Plečnikova medalja za življenski opus
Izbrane razstave:
1959 Oslo, Københaven, Ljubljana (na Gospodarskem razstavišču), Stockholm, Varšava, London – Pregledna razstava Contemporary Yugoslav Architecture (Sodobna slovenska arhitektura), avtor E. Ravnikar idr.; 1968 Ljubljana – Pregledna razstava Novejša slovenska arhitektura / The Recent Architecture in Slovenia, avtor S. Bernik, Zveza arhitektov Slovenije v Moderni galeriji; 1968 Beograd - Prenos iste razstave, Muzej savremene umetnosti: 1969 Maribor - Prenos iste razstave, Umetnostna galerija; 1969 Beograd, Ljubljana – Skupinska razstava Borbine nagrade – zvezne; 1971 Ljubljana – Skupinska razstava, Trije aspekti, Mestna galerija;
1973 Zagreb – Pregledna razstava Novejši slovenski urbanizem, avtor S. Bernik, Urbanex, Zagrebški velesejem (brez kat.); 1973 Ljubljana – Prenos iste razstave, FAGG, gradbeni oddelek (brez kat.); 1974 Beograd – Skupinska razstava Borbine nagrade – republiške; 1977 Sremska Mitrovica – Pregledna razstava Drugi sremskomitrovački salon. Arhitektura u Vojvodini od '70 do '77, Galerija Lazar Vozarević; 1979 Ljubljana – Pregledna razstava Slovenska likovna umetnost 1945-1979, avtor arhitekturnega dela S. Bernik, Arhitekturni muzej Ljubljana v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič; 1980 Ljubljana – Retrospektivna razstava Arhitekt / Arhitects Milan Mihelič, avtor: S. Bernik, Arhitekturni muzej v Ljubljani; 1981 Sarajevo – Prenos iste razstave, Collegium artisticum; 1981 Wroclaw – Prenos iste razstave, Muzeum Architectury; 1982 Mexico D. F.- Prenos iste razstave, UAM Azcapotzalco
1982 Mexico D. F. - Prenos iste razstave, Univerza v Xochimilcu; 1986 Slovenj Gradec – Problemska razstava Enodružinska hiša v lesu / One Family House in Wood, ob kongresu IUFRO, (Miheličevo delo je 54321 / YU), avtor natečaja in razstave S. Bernik, Umetnostni paviljon; 1996 Madrid, Ljubljana – Skupinska razstava Slovenija . 9 arhitektov / Eslovenia. 9 Arquitectos / Slovenia . 9 Architects, avtorja R. Novak in T. Brate; 2000 Ljubljana – Problemska razstava Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture 1945 – 1970, avtorji V. Ravnikar, M. Zorec, T. Gregorič in N. Koselj; 2008 Dunaj / Wien – Pregledna razstava Slowenien : Architektur_Meister & Szene / Slovenia : Architecture_the Masters & the Scene, avtorja L. Skansi in A. Stiller, v razstavnem centru Wiener Städtische Versicherung AG Vienna Insurance Group.
(Prirejeno iz monografije Stane Bernik: MILAN MIHELIČ. Arhitektura med stvarnostjo in vizijami. Knjiga je pred izidom (2011) z založniškim sodelovanjem SAZU.)
(februar 2011)
« Nazaj na spisek članov