Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Kmecl, Matjaž
Rojen 23. februarja 1934 v učiteljski družini na Dobovcu pod Kumom, zdaj redni profesor v pokoju. Gimnazijo končal v Celju 1953, diplomiral 1959 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti ter srbohrvaškega jezika in književnosti; po vojaščini od 1960 asistent, od 1971 docent, od 1977 izredni in od 1982 redni profesor slovenske literarne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti; na njej 1977–79 dekan. 1970 doktoriral iz teorije sodobne slovenske novele. 1980 ustanovitelj nekdanjega Jezikovnega razsodišča, po 1982 predsednik republiškega komiteja (ministrstva) za kulturo – do 1986, potem član reformističnega predsedstva nekdanje ZKS (do 1989), na prvih neposrednih pluralnih volitvah izvoljen v petčlansko državno predsedstvo, v njem do konca 1992. Vmes dvetretjinsko predaval na matični fakulteti in bil dve leti tudi predstojnik slavističnega oddelka, dve leti predsednik periodičnega simpozija Obdobja in od vsega začetka organizacijsko in programsko dejaven pri Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture za tuje slaviste. Kot urednik ali sourednik sodeloval pri nekdanjih Problemih (1962–65), Jeziku in slovstvu (1970–76), zadnja leta pri Sodobnosti; prav tako pri začetkih Enciklopedije Slovenije (1977–81), različnih knjižnih zbirkah (Kondor, Nova slovenska knjiga, Izbrana beseda mladinskih pisateljev), bil predsednik sveta Mladinske knjige, Borštnikovega srečanja, Drame SNG v Ljubljani, Triglavskega narodnega parka, Valvasorjevega odbora. Član Nacionalnega kurikularnega sveta.
27. maja 1997 izvoljen za izrednega člana SAZU, po smrti akad. Jožeta Pogačnika je do 1. julija 2007 opravlja delo tajnika razreda za filološke in literarne vede. 12. junija 2003 je bil izvoljen za rednega člana SAZU.
Njegove monotematske razprave iz literarne zgodovine in teorije posegajo na različna področja slovenske literarne preteklosti; tako je prispeval spremno razpravo k faksimilirani izdaji prvih treh Trubarjevih tiskov; interpretiral je vprašanja Vodovnikovega oziroma bukovniškega humorja; razčlenil abelardstvo kot značilno vseevropsko temo pri Prešernu, še posebej v Krstu pri Savici; prikazal je nekaj značilnih avtoric klasične slovenske literature; vprašanjem novejše slovenske literature je v teh letih posvetil razprave o Destovniku - Kajuhu in še posebej nekaterim današnjim slovenskim avtorjem na Koroškem (Martin Kuchling, Janko Messner, Milka Hartman; z ureditvijo pesniškega izbora in spremno razpravo Andrej Kokot). Za Enciklopedijo Slovenije je prispeval nekaj monografskih gesel (socialni, socialistični realizem, Pavle Zidar). – Zadnji čas prehaja od tovrstnih singularnih razprav v formulacijo panoramičnega pregleda slovenske književnosti – Tisoč let slovenske literature (2004, 450 str.); gre za premotritev slovenske literarne preteklosti z upoštevanjem novega zgodovinskega položaja Slovencev po osamosvojitvi – ko je do velike mere odpadla potreba po literarnem servisiranju družbenega razvoja in emancipacijskih prizadevanj. Kulturnozgodovinskega značaja je njegova razprava Slovenska kulturna in zgodovinska izkušnja za informacijsko družbo, prebrana kot uvodno predavanje na zasedanju Foruma za informacijsko družbo 2002. – Na drugi strani je literarnim temam posvetil nekaj obznanstvenih besedil, predvsem v peterici fiktivnih monologov Trubarja, Smoleta, Prešerna, Tomana in Levstika – izšli so pod skupnim naslovom Bridkost po slovensko; sem gre navsezadnje scenarij o Prešernu, ki ga je skupaj z B. Šömnom napisal za nacionalno televizijo, izšel pa je tudi knjižno.
Kot strokovni predavatelj je predaval o različnih rečeh na univerzah in simpozijih v Regensburgu, na Dunaju, v Tübingenu, Dubrovniku, Zadru, Celovcu, Trstu, Benetkah, Sidneyju in Melbournu.
Priznanja in nagrade: 1976 nagrada Kidričevega sklada (Od pridige do kriminalke), 1979 Župančičeva nagrada (Zakladi Slovenije) in nagrada vstaje slovenskega naroda (Intervju); 1982 nagrada Kidričevega sklada (Rojstvo slovenskega romana); 1986 red dela s srebrnim vencem; 1996 zlati častni znak svobode Republike Slovenije; 1997 častno meščanstvo mesta Velenja.
(september 2007)
« Nazaj na spisek članov