Kmecl, Matjaž

Rojen 23. februarja l934, Dobovec pod Kumom, red. univ. prof. slov. literarne zgodovine, v pokoju.

Rojen v učiteljski družini, številne selitve, maturiral 1953 v Celju, vpisal študij slov. jezika in literature ter srbohrvaškega jezika in literature na ljubljanski slavistiki, tam iz obojega diplomiral 1959, odslužil vojaško obveznost v Črni gori, 1960 povabljen za asistenta na katedri za zgod. slovenske književnosti na UL, štipendist na Dunaju in v Moskvi, 1970 doktoriral iz sodobne slovenske novele; 1971 izvoljen v naziv docenta, 1977 v naziv izrednega ter 1982 red. prof. za zgodovino slovenske književnosti. 1977 dekan Filozofske fakultete UL, 1979–1980 je pri republiškem SZDL vodil sekcijo za slovenščino v javnosti in ustanovil Jezikovno razsodišče (vodil do 1981, ko je bilo z obdolžitvijo, da je nacionalistično, v prvotni sestavi razpuščeno). 1982 je postal predsednik Republiškega komiteja za kulturo (do 1986), potem izvoljen v predsedstvo reformističnega CK ZSKS (do 1990); na prvih neposrednih volitvah je bil izvoljen v predsedstvo države (do spremembe ustave 1992); potem nekaj časa vodil Svet za kulturo RS. – Vsa desetletja sodeloval pri najrazličnejših strokovnih projektih, uredništvih in organih; bil med ustanovitelji Poletnega seminarja slov. jez., lit. in kulture (1964, nekajkrat tajnik in predsednik); gl. in področni urednik strokovnega časopisa Jezik in slovstvo (1970–1976); dvakrat vodil prenavljanje učnih načrtov za pouk slovenščine; z referati in predavanji sodeloval na slov. in jugosl. slavističnih kongresih ter različnih evropskih univerzah (Dunaj, Celovec, Gradec, Regensburg, Moskva, Trst, Benetke, Beograd, Zadar, Dubrovnik, Tübingen idr.); bil član in vodil različne žirije za lit. in gledališko umetnost; 1986–1990 predsednik sveta Borštnikovega srečanja, po 1986 predsednik sveta Mladinske knjige, po 1987 predsednik sveta Triglavskega narodnega parka, kasneje nekaj časa predsednik sveta SNG Drame v Ljubljani; od 2010 podpredsednik GO ZZB). – Od drugih dejavnosti: v zgodnejšem času avtorstvo številnih radijskih iger (z mnogimi prevodi v tuje jezike in različnimi promocijskimi priznanji.)

V članstvo SAZU kot izredni član sprejet 27. 5. 1997, redni član od 12. 6. 2003, tajnik II. razreda (3. 10. 2002–30. 6. 2007). Predsednik Valvasorjeve fundacije pri SAZU.

Izvleček iz bibliografske predstavitve njegovega delovanja:

a) strokovne: 1. Slovenska književnost 1945–1965 (soavtorstvo, 1966); 2. Novela v literarni. teoriji (1975); 3. Od pridige do kriminalke (1975); 4. Mala literarna teorija (1977, več ponatisov); 5. Die slowenische Literatur im österreichischen Teil Kärntens (1979); 6. Rojstvo slovenskega romana (1981); 7. Fran Levstik (Znameniti Slovenci, 1981); 8. Fran Levstik (Obrazi, 1981); 9. Jezikovno razsodišče (1984, soavtorstvo); 10. Grosse Slowenen in Wien (1987); 11. Babji mlin slovenske literarne zgodovine (1996); 12. Karel Destovnik Kajuh (1999); 13. Tisoč let slovenske literature (2004); 14. Kratka kulturna zgodovina Slovencev (2005, hkrati prevoda v franc. in angl.); 15. Josip Jurčič, pripovednik in dramatik (2009).

b) literarne in publicistične: 1. Lepa Vida ali problem svetega Ožbolta (1977); 2. S prijatelji pod macesni (1978, ponatisi); 3. Zakladi Slovenije (1979, ponatisi in prevodi v tuje jezike); 4. Ljubljana (1987); 5. Slovenska postna premišljevanja (1987, ponatis); 5. Pisma slovenskemu prijatelju (1989, skupaj s T. Kermaunerjem); 6. Postojnska jama (1990, prevodi in ponatisi); 7. Slovenija iz zraka (1993); 8. Poet (2000, skupaj z B. Šömnom, scenarij); 8. Bridkost po slovensko (2002); 9. Nini (2003); 10. Sveti Lenart, vrtnice in Gamsov skret (2008); 11. Zakladi Slovenije (novi, 2009; prevodi v različne jezike).

Nagrade in priznanja: nagradi Kidričevega sklada 1976 in 1983; Župančičeva nagrada (kolekt., 1979); nagrada vstaje slov. naroda (1979); red dela s srebrnim vencem (1982); red republike s srebrnim vencem (1986); plaketa Filozofske fakultete UL; zlati častni znak svobode RS (1996); častni občan MO Velenje (1997); Pretnarjeva nagrada in naziv Ambasador slov. literature (2009).

(december 2010)