Horvat, Matija

Matija Horvat (roj. 23. septembra 1935 v Škofji Loki) zdravnik (dr. med.), dr. znanosti, redni profesor za interno medicino (v pokoju) na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Po maturi 1953 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in 1959 diplomiral kot dr. med. Po končanem pripravništvu in vojaščini se je 1961 zaposlil na mestu zdravnika splošne medicine v Zdravstvenem domu Kranj. Od 1963 do 1967 je specializiral interno medicino na Interni kliniki v Ljubljani. Od 1966 do 1969 je bil zaposlen na internem oddelku Inštituta za tuberkulozo in pljučne bolezni Golnik. 1968 je bil imenovan za asistenta na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Od 1969 je bil zaposlen na Medicinski fakulteti v Ljubljani in v Univerzitetnem kliničnem centru, Interna klinika, Oddelek za intenzivno interno medicino. 1970 in 1971 se je izpopolnjeval in raziskovalno delal v Cedars Sinai Medical Centru, Los Angeles, ZDA, pri znanih kardiologih in pionirjih na področju intenzivne medicine, Swanu in Ganzu. 1973 je postal predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v Kliničnem centru v Ljubljani in opravljal to delo do 2001. L. 1974 je obranil doktorsko delo in bil imenovan za docenta za področje interne medicine. 1980 je postal izredni profesor, 1985 redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Med 1980 in 1998 ter men 2000 in 2002 je bil koordinator raziskovalnega polja Srce in ožilje pri Raziskovalni skupnosti in kasneje pri Ministrstvu za znanost Republike Slovenije. Od 1980 do 1990 je bil predsednik Sekcije za intenzivno interno medicino in toksikologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. V letih 1992–1996 je bil prodekan Medicinske fakultete v Ljubljani. 1993 – 2002 je bil predsednik republiškega razširjenega strokovnega kolegija za intenzivno in urgentno medicino. 1993 je bil imenovan za višjega svetnika. Od 1996 do danes opravlja delo predsednika Sveta za izobraževanje zdravnikov pri zdravniški zbornici Slovenije. Od 1986 do danes član državne komisije za medicinsko etiko. Upokojen 2002.
27. maja 1997 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU, 12. junija 2003 za rednega člana SAZU.
Več kot 30 let je usmerjal razvoj intenzivne interne medicine in sodeloval pri razvoju kardiologije v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru in v Sloveniji. Vodil je raziskovalno skupino, ki se je najprej usmerila na ugotavljanje hemodinamskih posledic prezgodnjih prekatnih utripov. Iz teh podatkov so sklepali na zmogljivost srčne črpalke. Ugotovili so, da je idioventrikularni srčni ritem zgodnji znak reperfuzije srčne mišice v poteku akutnega srčnega infarkta. Med alpinistično odpravo na Himalajo je ugotovil na videz paradoksno bradikardno reakcijo na nenaden hud napor pri osebah, ki še niso bile dovolj aklimatizirane na višino. Opisal je nenavadne in neposredno življenjsko nevarne motnje srčnega ritma ter razvoj kardiogenega šoka pri uporabi zdravil, ki se sicer pogosto uporabljajo v medicini (kombinacija disopiramida in metoprolola, majhne in enkratne doze verapamila) ter nevrotoksičnost majhnih doz izoniazida. Skupina je objavila številna opažanja pri zdravljenju hudo prizadetih bolnikih v intenzivnih oddelkih. Dokazal je učinkovitost vdihavanja čistega kisika na prag pojavljanja angine pektoris. Z merjenjem enostavnih kliničnih parametrov med napadom angine pektoris, frekvence pulza in sistoličnega tlaka, je zasnoval test za prognozo bolnika z boleznijo koronarnih arterij.

Izbor iz bibliografije:
Horvat M, Yoshida S, Prakash R, Marcus HS, Swan HJ, Ganz W. Effect of oxygen breathing on pacing-induced angina pectoris and other manifestations of coronary insufficiency. Circulation 1972; 45 (4): 837-44.
Jakopin J, Horvat M, Brucan A, Rode P. The relation of heart rhythm to postextrasystolic potentiation. Bibl Cardiol 1979; (37): 164-8.

Cercek B, Horvat M. Arrhythmias with brief, high-dose intravenous streptokinase infusion in acute myocardial infarction. Eur Heart J 1985; 6 (2): 109-13.
Noc M, Stajer D, Horvat M. Intravenous amiodarone versus verapamil for acute conversion of paroxysmal atrial fibrillation to sinus rhythm. Am J Cardiol 1990; 65: 679-80.
Pernat A, Pohar B, Horvat M. Heart conduction disturbances and cardiovascular collapse after disopyramide and low-dose metoprolol in patient with hypertrophic obstructive cardiomyopathy. J Electrocardiol 1997; 30 (4): 341-4.
Pohar B, Horvat M. Influence of hemodynamic changes on neuroendocrine response in acute heart failure. Int J Cardiol 1997; 60 263-71.
Martinjak-Dovsek I , Gorjup V, Horvat M, Noc M. Acute isoniazid neurotoxicity without overdose. Crit Care Med 2000; 28: 567-8.
Stajer D, Bervar M, Horvat M. Cardiogenic shock following a single therapeutic oral dose of verapamil. Int J Clin Pract 2001; 55 (1): 69-70.
Ploj T, Bajuk K, Studen P, Noc M, Horvat M. Blood pressure and heart rate during an episode of unstable angina as predictors of in-hospital outcome. Wien Klin Wochenschr 2002; 114(12): 443-7

American College of Cardiology ga je 1996 izvolil za fellowa. Imenovan je bil za častnega člana Slovenskega združenja za intenzivno medicino (1998) in Slovenskega združenja za urgentno medicino (2007). Član Gorske reševalne službe Slovenije od 1963.
2002 je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, 2006 za zaslužnega gostujočega profesorja Univerze v Mariboru. 1986 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča za znanstveno delo in 1989 nagrado Sklada Borisa Kidriča za inovacije. 2005 je prejel Tavčarjevo priznanje Medicinske fakultete v Ljubljani in 2010 Hipokratovo priznanje Zdravniške zbornice Slovenije.

(februar 2011)

Bibliografija raziskovalca