Drovenik, Matija

Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani, dr. tehničnih znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov, nafte in zemeljskega plina, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kariranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju ter njen zaslužni profesor.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Aktivno je sodeloval v NOB. Kot mladinski organizator je bil julija 1944 aretiran ter do konca vojne v nemški internaciji (Dachau, Rabstain). 1945 se je vpisal na Rudarski oddelek Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Med študijem je bil v letih 1948–52 provizorni asistent za mineralogijo in petrografijo. 1951 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Diplomiral je 1952.

Po končanem študiju je služboval kot rudarski geolog in glavni geolog v Rudarsko topilniškem bazenu Bor (1953–65). 1956 se je izpopolnjeval na Geološkem zavodu Francije v Parizu. Nato je bil 1960 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani izvoljen za docenta za predmete mineralogija, petrografija, geokemija in laboratorijsko preiskovanje mineralov. Ker ni dobil družinskega stanovanja, se ni mogel takoj zaposliti v Ljubljani. Leta 1961 je z razpravo Geološko-petrološka študija širše okolice rudnika bakra Bor doktoriral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Na novo ustanovljeni Rudarsko- metalurški fakulteti Univerze v Beogradu je kot izredni profesor predaval mineralogijo in petrografjo. Uredil je tudi katedro za mineralogijo in petrografijo (1961–63) Na prošnjo alžirske vlade je bil v letih 1963-65 svetnik v Direkciji za rudarstvo in geologijo v Alžiru. 1965 se je zaposlil kot docent na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske univerze. Leta 1970 je postal izredni in leta 1977 redni profesor. Izredni član SAZU je od 23. marca 1978, redni od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU je bil od 14. maja 1992 do 6. maja 1999.

Od 1951, ko je prejel študentsko Prešernovo nagrado za razpravo O izvoru rudnih mineralov v borskem rudniku, se posveča predvsem nastanku nahajališč kovinskih mineralnih surovin in ugotavljanju njihovih značilnosti. Pri njegovem delu se prepletajo osnovne geološke raziskave z mineraloškimi, petrološkimi, geokemičnimi, izotopskimi in metalogenetskimi. V letih 1953-63 je proučeval geološko zgradbo, magmatizem, tektoniko in orudenje srednjega dela timoškega magmatskega kompleksa vzhodne Srbije. Ugotovil je, da je tamkajšnje orudenje povezano z Laramijsko orogenezo, ki je bila aktivna na prehodu krede v terciar. Našel je prelome, ob katerih so prinesle rudonosne raztopine v borsko, malokriveljsko in kriveljsko nahajališče, najmanj 15 milijonov ton bakra ter pomembne količine zlata in srebra. Z metalogenezo tega območja se ukvarja še danes. Zadnjo razpravo Origin of Bor and other copper deposits in its surroundings (east Serbia) je objavil 2005.

V Alžiriji je bil član mednarodne skupine strokovnjakov, ki se je ukvarjala s proučevanjem možnosti obnovitve rudarske dejavnosti zlasti v tistih dele države, kjer je pustošila dolgoletna osvobodilna vojna.

Od 1965, ko se je zaposlil na Ljubljanski univerzi, proučuje predvsem rudna nahajališča na območju Slovenije. Ukvarjal se je zlasti z živosrebrovim nahajališčem Idrija, bakrovim nahajališčem Škofje ter cinkovo svinčevim nahajališčem Topla. Nadrobno je razložil evolucijo tistih nahajališč, ki so nastala singenetsko ali diagenetsko, bila zajeta z epigenezo, kasneje med retrogradno epigenezo dvignjena na površje ter tako postala dostopna eksploataciji. S sodelavcema je leta 1980 objavil razpravo Nastanek rudišč v SR Sloveniji.

Dodeloval je pri treh projektih IGCP in bil podpredsednik enega izmed njih. O rezultatih svojih raziskav je predaval na številnih srečanjih, na povabilo tudi na univerzah (Beograd, München, Tucson, Dunaj, Zahodni Berlin, Marburg) in na rudarskih visokih šolah (Pariz, Golden, Clausthal, Leoben). Med obiskom rudnih nahajališč v ZSSSR, Bolgariji, Romuniji, Čilu, Turčiji, Avstriji, Italiji, Irski, ZRN, Ukrajini in ZDA, kjer je bil gost National Academy of Sciences, se je spoznal z njihovimi značilnostmi. V domačih in tujih revijah in zbornikih je objavil 52 prispevkov, pripravil pa je tudi 5 univerzitetnih učbenikov. Za razne znanstvene in gospodarske organizacije je opravil številne študije in ekspertize.

Bil je član raznih svetov in odborov Univerzi v Ljubljani, pri RSS ter pri zveznih združenjih. Bil je tudi član Mednarodnega društva za proučevanje rudnih nahajališč ter svetnik pri Society for geology applied to mineral deposits. Od leta 1991 je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg, 1991).

Red zaslug za narod III (1951), zahvalnica rudarsko metalurške fakultete beograjske univerze (1971), nagrada Sklada Borisa Kidriča (skupaj z I. Mlakarjem, 1973), plaketa Rudarsko topilničarskega bazena Bor (1978), red dela z zlatim vencem (1977), zahvalnice Tehniške fakultete beograjske univerze (1981), plaketa Geološkega zavoda Ljubljana (1986).

Kontaktno metamorfni pojavi in orudenenje na območju Potoj čuka – Valja Saka. – Geologija, 3, 1955, 151–180.
Novi pogledi na magmatizam i geološku gradnju timočke eruptivne oblasti. – Vesnik Zavoda za geološka i geofizična istraživanja (Beograd), 20, 1962, 67–92. (Soavtorja Ivica Antonijević in Ilija Mičić.)
Razvoj magmatskih in piroklastičnih kamnin v okolici bakrovega rudišča Bor – Geologija, 11, 1968, 5–127.
Strukture in genetske posebnosti idrijskega rudišča. – Geologija, 14, 1971, 67–126. (Soavtor Ivan Mlakar).
Nastanek rudišč v SR Sloveniji. – Geologija, 23, 1980, 1–157. (Soavtorja Mario Pleničar in Franc Drovenik.)
Nastanek cinkovo-svinčenega rudišča Topla in njegove značilnosti – Geologija, 30, 1987, 245 – 314. (Soavtor Mihael Pungartnik).
Origin of Bor and other copper deposits in its surroundings (east Serbia). – Razprave IV. razreda SAZU. XLVI–1. 5–81. Ljubljana 2005.

(oktober 2010)