Pleničar, Mario

Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani, doktor geoloških znanosti, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član SAZU od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.

Do 1970, ko je na Montanistiki FNT Univerze v Ljubljani prevzel predavanja iz fizikalne geologije, geološkega kartiranja in biostratigrafije, je delal pri Proizvodnji nafte Lendava in na Geološkem zavodu v Ljubljani, kjer je vodil oddelek za geološko karto. V tem času je sodeloval tudi pri geoloških raziskavah v Alžiriji. Do 1991 je v okviru Inštituta za geologijo pri Montanistiki FNT opravljal raziskovalno nalogo Kredni skladi Slovenije.

Sam ali s sodelavci je napisal več kot 100 znanstvenih člankov (Hipuritna favna iz Stranic pri Konjicah. Razpr. SAZU, 1973; Hipuriti Nanosa in Tržaško-komenske planote. Razpr. SAZU, 1975; Nastanek rudišč v SR Sloveniji. Soavtorja: Drovenik Matija, Drovenik Franc.Geologija, 1980; Kreda. Poglavje v: Geologija Slovenije, 2009); in nad 50 poljudnoznanstvenih (Prispevek h geologiji Cerkniškega polja. Geologija, 1953.; Obmurska naftna nahajališča. Geologija 1954; Geološki izlet na Snežnik. Proteus, 1956/l957; Vroče točke na našem planetu. Življ. teh., 1981; Idrijski potres leta 1511. Življ. teh. 1981; Potresno območje Krškega polja, Proteus, jan. 1983; in druge.
Je avtor visokošolskega učbenika in številnih prispevkov v Enciklopediji Jugoslavije in Enciklopediji Slovenije. S sodelavci je izdal 5 listov osnovne geološke karte SFRJ 1:100.000 (Trst, Ilirska Bistrica, Postojna, Novo mesto in Goričko-Leibnitz). Obširno avtorsko delo je njegova monografija Zgornjekredni rudisti v Sloveniji. SAZU, 2005. Z Bojanom Ogorelcem in Matevžem Novakom je uredil temeljno delo Geologija Slovenije. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2011 /z letnico 2009/. 612 str., ilustr.; v kateri je tudi avtor in soavtor.

Kot paleontolog je odkril več novih rudistnih vrst, pomembnih za širše sredozemsko
območje, saj so jih pozneje našli tudi v ostalih delih Dinaridov in na Apeninskem polotoku.

Z referati se je udeležil okoli 70 domačih in tujih simpozijev oziroma kongresov.
Bil je član odbora sekcije za geologijo in geokemijo Znanstvenega sveta za nafto pri HAZU v Zagrebu. Sodeloval je v mednarodnih projektih, tudi v strokovnih odborih pri izvedbi mednarodnih simpozijev.

Dvakrat je bil predsednik slovenskega geološkega društva, je član društva Paläontologische Gesellschaft v Münstru, častni član društva prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču, član uredniškega odbora Geologije; častni član društva univerzitetnih profesorjev. Sodeluje v uredniškem odboru Razprav 4. razreda in Acta carsologica SAZU. Pri SAZU je tudi predsednik znanstvenega sveta Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca in član znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje krasa.

L. 1960 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1976 red dela s srebrnim vencem, 1989 je postal častni član z zlato plaketo Znanstvenog savjeta za naftu pri JAZU, 1990 je kot dolgoletni sodelavec in član redakcijskega odbora za Osnovno geološko karto Jugoslavije dobil spominsko listino Zveznega geološkega zavoda v Beogradu. Geološki zavod v Ljubljani mu je 2001 podelil medaljo Marka Vincencija Lipolda za življenjsko delo na področju geologije, 2005 pa je prejel odlikovanje "Zlati red za zasluge Republike Slovenije".

(oktober 2011)

Bibliografija raziskovalca