Lebič, Lojze

Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah, Slovenija, skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec, je po maturi na gimnaziji Ravne diplomiral iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1957). Na Akademiji za glasbo je študiral kompozicijo pri Marjanu Kozini (diplomiral l. 1972) in dirigiranje pri Danilu Švari. V treh pevskih sezonah (med 1960–1965) je vodil Akademski zbor, od l. 1962 do 1972 pa Komorni zbor RTV Ljubljana. Z radijskim zborom je gostoval na številnih uglednih mednarodnih festivalih: Bidgoscz, Poljska (1966), Flandrijski festival, Belgija (1968), Ohridsko poletje, Makedonija (1968), Jihlava, Češka (1969), Bienale sodobne glasbe Zagreb, Hrvaška (1969), Dubrovniške poletne igre, Hrvaška (1969). Vrednost dirigentskega dela je potrjeval s snemanji plošč – tudi za tuje producente, za belgijski radio I Fiaminghi in Europa (1969), za Matico hrvatsko prvo ploščo v serijio Antologija hrvaške glasbe (1970).

Službeno pot je začel kot korepetitor na srednji baletni šoli v Ljubljani, pozneje poučeval dirigiranje na pedagoški akademiji, kjer je bil v letih 1983–85 predstojnik oddelka za glasbeno vzgojo. Od l. 1986 do upokojitve je bil redni profesor za glasbenoteoretske vede na Muzikološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani.

Kot skladatelj je v sedemdesetih letih začel v skupini Pro musica viva, se izpopolnjeval na poletnem tečaju za sodobno glasbo v Darmstadtu (1972) in v elektronskem studiu radia Beograd (1975).

Po intenzivnem in kritičnem soočanju s sodobnimi kompozicijskimi težnjami si je izoblikoval osebno govorico, razpeto med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur. Je zvest umetniškemu, teži h glasbeni univerzalnosti, a ustvarja iz dejavne družbene občutljivosti za svoj čas.

Komponira za vse vrste zasedb. Med deli izstopajo: vokalno-instrumentalne: Požgana trava, Novembrske pesmi, Miti in apokrifi, FAUVEL '86, Glasba o času – AJDNA, Hvalnica svetu, Upanje, Vrtiljak, Zgodbe / Fables; simfonične: Sentence za dva klavirja in orkester, Korant, Nicina, Glasovi, Queensland Music, Uvertura za tri instrumentalne skupine, Simfonija z orglami, Cantico I, Cantico II, Musica concertata za rog in orkester, Archifonia za godala; komorne: Tangram, Godalni kvartet, Kvartet za tolkala, Epicedion za violino in orgle, Illud tempus za trobento in orgle, Dogodki / Events II za pihalni kvintet, Invokacija za klarinet (saksofon) in klavir; elektroakustična: Atelje II in III, solistične skladbe, samospevi, zbori, scenske glasbe, radijske igre in drugo.

Je član Društva slovenskih skladateljev. Od leta 1982 do slovenske osamosvojitve je bil sekretar jugoslovanske sekcije v mednarodni organizaciji za sodobno glasbo ISCM, pri kateri je leta 1992 na generalni skupščini v Varšavi utemeljil in dosegel vključitev Slovenije kot samostojne nacionalne sekcije. Sodeluje v mednarodnih žirijah (Concorso Internationale di canto corale Seghizzi, 1981; Kompositiona Wettbewerb Spittal an der Drau, od 1986; 7th European Organ Competition for Youth Ljubljana, 2007), na seminarjih (Kompozicijski seminar v Grožnjanu, od 1988) in drugod (Mednarodno združenje kongresnih in kulturnih centrov ICCA v Vancouvru, Kanada, od 1990).

Njegove skladbe so bile izvajane na številnih festivalih, kot: Svetovni glasbeni dnevi ISCM (Bruselj 1981, Zürich 1991, Bukarešta 1999, Yokohama 2001, Ljubljana 2003, Zagreb 2005), Musikbiennale, Berlin, Bienale, Zagreb, Musikprotokoll, Gradec, Pan Music Festival, Seoul, Varšavska jesen, Trieste prima, MittelFest, Čedad, Koncert EBU, Jeruzalem, Saint Denis, Francija, Danubiana Temišvar, Romunija, Unisa Transnet, Pretorija, Južna Afrika, Golden Gate International Choral Festival, San Francisco, ZDA, in drugod.

Poleg odličnih domačih umetnikov so Lebičeva dela uvrstili v svoje sporede Trio Lorenz, Marijana Lipovšek, Vinko Globokar, Kvintet SLOWIND, Akademski zbor, Carmina Slovenica, San Francisco Chamber Singers, Szigmond Szathmary, Ensemble musique vivante, Ensemble Inercontemporaine, Queensland Symphony Orchestra, izraelski radijski orkester, orkester radia Basel, Filharmonija iz Temišvara, Ensemble Kreativ iz Celovca idr. So del tonskih arhivov mnogih radijskih postaj.

Skladbe so v katalogih založniških hiš: Društva slovenskih skladateljev, Gravis, Bad Schwalbach, Peters ter Deutscher Verlag für Musik, Leipzig, in Betikopf und Kärtel, Wiesbaden. Lojze Lebič je trikratni nagrajenec Prešernovega sklada (1967 za dirigiranje, 1970 in 1987 za kompozicijo). Leta 1972 je prejel nagrado londonskega BBC na mednarodnem tekmovanju Let the people sing. Na tekmovanjih jugoslovanskih radijskih postaj (JRT) je prejel prve nagrade za skladbe Korant (1970), Glasovi (1975), elektroakustični deli Atelje II in Atelje III (1976) in za glasbene oddaje, interpretacije in glasbe k radijskim igram. Simfonično delo Novembrske pesmi so na Rostrum of composers, IMC Unesco, Pariz 1985, izbrali med deset najbolj uspelih del leta.

Lojze Lebič je l. 1994 prejel Prešernovo nagrado za svoj skladateljski opus.

30. maja 1991 je postal izredni in 6. junija 1995 redni član SAZU.

Leta 2003 je bil izvoljen za zunanjega člana Kraljeve Flamske akademije za znanost in umetnost Belgije.

(september 2009)

Bibliografija COBISS/OPAC