Kovič, Kajetan

Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru. Otroška leta je preživel v Poljčanah, Hrastju - Moti in Radencih. Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru se je leta 1950 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je 1956 diplomiral na Oddelku za svetovno književnost in literarno teorijo. Krajši čas je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, po odsluženem vojaškem roku v Srbiji pa je 1958 postal urednik za leposlovje pri Državni založbi Slovenije. Od maja 1985 do upokojitve 1992 je bil glavni urednik založbe in pomočnik za založništvo pri glavnem direktorju.
Od 1963 do 1965 je bil poslanec kulturno-prosvetnega zbora skupščine SRS. Bil je odbornik v Društvu slovenskih pisateljev ter v raznih založniških organizacijah.
Kot štipendist Prešernovega sklada je 1961/62 študijsko bival v Parizu, l. 1966 pa se je udeležil seminarja češkega jezika in književnosti na univerzi v Pragi. Sodeloval je na številnih evropskih literarnih srečanjih in kongresih ( Knocke le Zoute - Belgija 1961, Graz 1965, Budimpešta 1973, 1977, Luzern – Švica 1984, Djakovica-Kosovo 1986, Innsbruck 1989, Rotterdam 1996, Dunaj 1999, Coimbra - Portugalska 2001, Schiltigheim-Strasbourg 2001, Bologna 2003, Pistoia 2004, Utrecht 2004, Tübingen-München 2006, Struga 2007).
30. maja 1991 je postal izredni, 6. junija 1995 pa redni član SAZU. Od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002 je bil tajnik razreda za umetnosti. Je član društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN ter izredni član društva madžarskih pisateljev.
Kot pesnik se je predstavil v zbirki Pesmi štirih (1953) s Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Izdal je (glej bibliografijo) sedemnajst pesniških zbirk, štiri romane, knjigo novel, knjigo esejev o slovenskih pesnikih, vrsto mladinskih del (med njimi uspešnici Maček Muri in Moj prijatelj Piki Jakob z nakladami čez 100.000 izvodov), ter vrsto pesniških prevodov iz nemščine, francoščine, češčine, srbščine in madžarščine. Med knjižnimi prevodi so najpomembnejši izbori Rilkeja, Trakla, Georgeja, Eluarda, Adyja, Holana, Raičkovića ter prepesnitev Prešernovih nemških pesmi. V tujih prevodih je izšlo 30. V tujih prevodih je izšlo čez 30 knjige v več kot desetih jezikih.
Za svoje pesniško, prozno in prevajalsko delo je Kovič prejel številne nagrade, med njimi Levstikovo (1962, 1985), Prežihovo (1965), nagrado Prešernovega sklada (1967), Sovretovo (1972), Prešernovo (1978), nagrado madžarskega PEN-kluba za prevode (1986), Jenkovo (1993), srednjeevropsko nagrado CET (Central European Time Price) v Budimpešti (2002) in Zlatnik poezije (2007).

Bibliografija:

Poezija:

PESMI ŠTIRIH, 1953.
PREZGODNJI DAN, 1956.
KORENINE VETRA, 1961.
OGENJVODA, 1965.
VETRNICE, 1970.
PESMI, 1973.
MALA ČITANKA, 1973.
LABRADOR, 1976.
PESMI, 1981.
DEŽELE, 1988.
POLETJE, 1990.
LETNI ČASI, 1992.
SIBIRSKI CIKLUS, 1992.
LOVEC, 1993.
VRT, 2001.
KALEJDOSKOP, 2001.
PESMI [Miniaturka]. Ljubljana 2003.

Prevodi pesmi:

ČAS SAVESTI (Ura vesti). Srbski prevod Roksanda Njeguš in Stevan Raičković. Beograd: Prosveta 1965.
GOLDENE SCHIFFE (Zlate ladje). Nemški prevod Franjo Smerdu. Plochingen am Neckar: Richard Schorndorfer 1969.
KORENE VETRA (Korenine vetra). Slovaški prevod Fero Lipka. Bratislava: Slovensky spisovatel 1970.
PESME / PESMI. Dvojezična izdaja. Srbski prevod Tatjana Detiček in Tanja Kragujević. Beograd: Narodna knjiga 1974.
VERSEI (Pesmi). Madžarski prevod László Lator. Budimpešta: Európa könyvkiadó 1979.
HOLUNDERSTUNDEN (Bezgove ure). Nemški prevod Alois Hergouth. Graz: Styria Vlg 1983.
[Druga, spremenjena izdaja] Kitab-Verlag, Klagenfurt-Wien 2005]
SIBIRISCHER ZYKLUS (Sibirski ciklus). Dvojezična izdaja. Nemški prevod Kajetan Kovič. Graz: Werkgruppe Lyrik 1994.
POEMS (Pesmi). Izbor angleških, nemških, španskih in italijanskih prevodov. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev 1997.
GLAS. Izbor pesmi v originalu ter v angleških, nemških, francoskih, italijanskih, španskih, hrvaških, madžarskih, ruskih in kitajskih prevodih. Ljubljana: Edina 1998.
SOMMER (Poletje). Nemški prevod Fabjan Hafner. Klagenfurt/ Wien: Wieser Vlg 1999.
LE ORE DI SAMBUCO (Bezgove ure). Italijanski prevod Jolka Milič. Pasian di Prato, Campanotto 1999.
BODZAÓRÁK (Bezgove ure). Madžarski prevod Baka István, Csordas Gábor, Lator László in Tótfalusi István. Pécs: Jelenkor Kiadó 2002.
DALEČINI (Daljave). Bolgarski prevod Krastjo Stanišev. Poesie 2002. [Sofia]
LJETO (Poletje). Hrvaški prevod Josip Osti in Jadranka Matić-Župančič. Zagreb, Ceres 2004
KALEIDOSCOPE (Kalejdoskop). Angleški prevod Tom Priestly in original. Beletrina, Ljubljana 2003.
ODBRANI PESNI. Makedonski prevod Eftim Kletnikov. Menora Skopje 2007.

Proza:

NE BOG NE ŽIVAL. Roman. Maribor: Obzorja 1965.
Ni bog ni životinja. Hrvaški prevod Ivan Brajdić. Zagreb: Zora 1967.
Kapote sti Liumpliana. Grški pr. Loiska Avagianou. Atene: Alvin Redman Hellas 1970
Sem isten, sem állat. Madž. prevod Toth Ferenc. Budimpešta: Európa könyvkiadó 1972.
Ani buh ani zviŕe. Češki prevod František Benhart. Praga: Melantrich 1980.
Weder Gott noch Tier. Nemški pr. Mikolaj Dutsch. Kitab-Verlag, Klagenfurt-Wien 2005
TEKMA. Roman. Maribor: Obzorja 1970.
Verseny. Madžarski prevod Gállos Orsolya. Budimpešta: Európa könyvkiadó 1975.
ISKANJE KATARINE. Novele. Ljubljana: Mladinska knjiga 1987.
POT V TRENTO. Roman. Murska Sobota: Pomurska založba 1994. [Druga izdaja DZS 2005]
Put u Trento. Hrvaški prevod Ivan Brajdić. Zagreb: Znanje 1997.
UtazásTrentóba.Madžarski pr.Klára Körtvélyessy. Budimpešta:Európa könyvkiadó 1998.
PROFESOR DOMIŠLJIJE. Ljubljana: Mihelač 1996.
Professor der Phantasie. Nemški pr. Andreas Leben. Klagenfurt/Wien: Hermagoras 1998.
Il professore di immaginazione.Italij.pr.Tomo Jurca in Paolo Belotto. Milano: Hefti 2000.
Le professeur des rêves.Franc.pr.Jean-Charles Lombard.Charlieu:La Bartavelle Éd. 2000.
Képzeti tánar ur. Madžarski prevod Gállos Orsolya. Alexandra Könyvkiado, Pecs 2006.
JUTRANJI SPREHAJALEC. Pripoved o hoji. Študentska založba.Ljubljana 2005.

Esejistika:
SLED SENCE ZARJE. [Eseji o slovenski poeziji]. Slovenska Matica, Ljubljana 2006.

(november 2007)