Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Toporišič, Jože
Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah, redni profesor, od novembra 1996 v pokoju.
Kmečkega porekla; po osnovni šoli v Dobovi 1933–38 dijak klasične gimnazije v Mariboru 1938–47 (1941–45 prisilno izseljen v Šlezijo in na Poljsko), trimesečni brigadir na progi Šamac–Sarajevo (1947 tifus), študent slovenistike in rusistike 1947–52, nato pa eno leto vojak (Beograd, Zemun) oz. profesorski pripravnik (Novo mesto), nakar lektor slovenščine na zagrebški filozofski fakulteti 1954–65, v tem času eno leto (1962/63) Humboldtov štipendist na univerzi v Hamburgu, doktorat filoloških znanosti na Univerzi v Ljubljani 1963, 1963–71 honorarni predavatelj slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, od 1965 znanstveni oz. višji znanstveni sodelavec Filozofske fakultete in do 1971 vodja fonetičnega laboratorija. Vnaprej habilitirani docent (1966) oz. izredni profesor (1970), od 1971 član slavističnega oddelka Filozofske fakultete ter izredni profesor, nato od 1976 redni profesor za slovenski knjižni jezik (in stilistiko). Od 30. maja 1991 izredni član SAZU, redni od 27. maja 1997.
Član (tudi častni) Slavističnega društva Slovenije; bil član komisij Mednarodnega slavističnega komiteja za: izrazje, knjižne jezike, slovnično zgradbo (veliko zasedanj v raznih krajih Evrope); član Mednarodnega društva fonetičnih znanosti in Jezikoslovnega društva Evrope. Bil predsednik slavističnih društev Jugoslavije (1978-1979), zatem tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije.
Uveljavil pri nas moderno akustično fonetiko segmentnih in nadsegmentnih pojavov, fonologijo in intonologijo, strukturalno jezikoslovje, pravopisje in besedotvorje, sociolingvistiko in zgodovino jezikoslovja, jezikovno terminologijo in jezikovno sporočanje, vključno z besedilnimi vrstami, ne nazadnje frazeologijo. Vse to, primerno prilagojeno, spravljal v zavest vseh vrst izobraževanja, od univerze do osnovne šole, radia in kotičkarstva, in sploh v periodiki. Ustanovil katedro za slovenski knjižni jezik in stilistiko in bil njen predstojnik do malo pred upokojitvijo. Urednik Jezika in slovstva (5 letnikov) in Slavistične revije (1967–97), prvi sploh, drugi 10 let tudi glavni in odgovorni. Bil tudi urednik mnogih zbornikov v okviru Slavistične revije oz. prireditev slavističnega oddelka, pa tudi zunaj njega.
Knjige: Slovenski jezik. Izgovor i intonacija (1960), Pripovedna dela F. S. Finžgarja (1964), Slovenski knjižni jezik 1–4 (1965–67, 1970 in naslednje izdaje), Zakaj ne po slovensko (1969, 21992), Slovenska slovnica (1976, 21984, 31991, 42000), Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika (1978), Nova slovenska skladnja (1982), Portreti, razgledi, presoje (1987), Družbenost slovenskega jezika (1991), Enciklopedija slovenskega jezika (1992), Slovenski jezik in sporočanje 1 (1994, 1996, 1997), 2 (1996, 21997). Glavni soavtor: Načrt pravil za novi slovenski pravopis (1981), Slovenski pravopis I. Pravila (1990, 21991, 31994, 41994, 51997), Slovenska zvrstna besedila (1975, 21981, 31992), Slovenski pravopis (2001, 22003), Oblikoslovne razprave (2003), Besedjeslovne razprave (2006). Soavtor: Slovník slovenské lingvistické terminologie 1 (1977), 2 (1979). Število raznih objav blizu 1200. Naj bodo omenjene še knjige: Anton Breznik, Jezikoslovne razprave (1981), izdaja štirih knjige Škrabčevih Jezikoslovnih del (1994, 1995, 1998), pet zbornikov Škrabčeva misel I (1995), II (1997), III (1999), IV (2003), V (2006) , Stiški ropkopisi. Študije (1992). Prevede Bohoričevo slovnico (1987).
Predsednik Sveta za slovenščino v javnosti 1988–91.
Mednarodni slavistični kongresi: Zagreb/Ljubljana, Varšava, Kijev, Sofija, Bratislava. Mednarodni simpoziji zunaj: Praga, University Park (Pensilvanija), Evanston, Oxford, London, Praga. Jugoslovanski: Budva, Beograd, Bled. Čez po 10 predavanj na zborovanjih Slavističnega društva Slovenije, na Seminarjih slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani in na Simpoziju slovenskega jezika, književnosti in kulture v Ljubljani. In mnogi drugi nastopi v okviru prireditev s tudi jezikoslovno problematiko (medicinci, tehniki …).
Raziskovalni profesor na čikaški univerzi (1968), gostujoči profesor na univerzah: Regensburg (1973), Gradec (1976/77, 1995), Celovec (1979, 1987, 1993). Posamezna predavanja na mnogih univerzah Evrope, tudi v Ameriki. Na SAZU 1996.
Nagrade in priznanja: 1977 univerza v Gradcu; 1978 Kidričev sklad; 1979 Mednarodno društvo za fonetične vede; 1994 srebrni člastni znak svobode; 2006 Zoisova nagrada.
(september 2007)
« Nazaj na spisek članov