Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Maček, Jože
Jože Maček, rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem, dr. agronomskih znanosti (Bonn, 1964), dr. ekonomskih znanosti (Beograd, 1976), dr. zgodovinskih znanosti (Ljubljana, 1989), redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmakologijo na Agronomskem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Diplomiral je na Agronomskem oddelku omenjene fakultete (1959) in istega leta postal asistent prav tam. Od 1961 do 1964 je bil dobri dve leti štipendist Ustanove Alexandra von Humboldta v Bonnu. 1966 je postal vnaprej habilitirani docent. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral 1968. L. 1969 je postal docent, od 1972 izredni in od 1975 redni profesor ter predstojnik katedre oz. inštituta za fitomedicino. 1997 se je upokojil.
Njegovo raziskovalno delo je potekalo na več področjih. Začel ga je s preučevanjem mikofloristike, kjer je ugotovil za slovensko ozemlje večje število novih vrst parazitskih gliv in več novih vrst gostiteljskih rastlin. Med bivanjem v tujini je preučeval biokemične odnose med gostiteljskimi rastlinami in paraziti z raznimi fiziološkimi parametri. Prvi je v te raziskave vključil tudi fakultativne parazite. Preučeval je primarni in sekundarni parazitizem. Na entomološkem področju je raziskoval hiponomološko favno Slovenije, ki je bila dotlej skoraj povsem neznana. Ugotovil je za naše ozemlje blizu 800 novih vrst, nekaj pa je bilo novih tudi za Južno in Jugovzhodno Evropo. O tem je izdal dvojezično znanstveno monografijo. Na fitofarmakološkem področju je preučeval morebitne negativne vplive različnih herbicidnih substanc na talne mikroorganizme, ki v precejšnjem obsegu opredeljujejo ugodno strukturo tal in s tem tudi rodovitnost. Ugotovil je, da normalna kmetijska tla, v katerih je veliko mikroorganizmov, brez motenj prenesejo tudi pretirane odmerke. Veliko je raziskoval kontaminacijo kmetijskih pridelkov in tal z ostanki fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Slovenije. Prvi je v prejšnji državi uvedel ustrezen monitoring, ki se je pozneje razvil v obsežno vsakoletno spremljanje kontaminacije kmetijskih pridelkov. Preučeval je tudi ekonomiko varstva rastlin. Vzporedno s poglavitnim delom se je ukvarjal tudi z agrarno in cerkveno gospodarsko zgodovino.
Objavil je več desetin samostojnih znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih publikacij ter 5 univerzitetnih učbenikov. Znanstvenih in strokovnih razprav je v domačih in tujih revijah objavil nad 350, krajših strokovnih in poljudnoznanstvenih sestavkov pa nad 3.000. Prevedel je več kot 20 strokovnih in 1 znanstveno knjigo. Izdelal je veliko raziskovalnih poročil in ekspertiz. Bil je 25 let glavni urednik Zbornika Biotehniške fakultete (zdaj Acta agriculturae Slovenica) in član uredniških odborov več domačih in tujih revij. Bil je mentor 9 doktorandom, 14 magistrantom in 98 diplomantom univerzitetnega študija.
Ker je predaval prvenstveno aplikativne predmete je seveda veliko sodeloval z gospodarstvom in njegovimi organi, Gospodarsko zbornico, Zveznim in republiškim kmetijskim ministrstvom, zdaj Ministrstvom za kmetijstvo R Slovenije, Uradom za kemikalije in drugimi.
Je dopisni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti (1998) ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu (2003). Je dopisni član Deutsche Phytomedizinische Gesellschaft v Bonnu (1999). Je član Mediterranean Phytopathological Union v Bariju ter raznih strokovnih društev v Sloveniji in v prejšnji državi. Za doktorsko disertacijo je prejel nagrado Univerze v Bonnu (1964). Prejel je nagrado sklada Borisa Kidriča (1969). Odlikovan je bil z redom dela z zlatim vencem (1980). Prejel je Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete (1982) in nagrado za sodelovanjem s tovarno Lek (1982). Svetovna univerza v Bensonu (Arizona, ZDA) mu je podelila kulturni doktorat (1989). Zaslužni profesor Ljubljanske univerze je postal 2002. Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel 2005, istega leta je postal častni občan domače občine Laško. Za delo na področju cerkvene gospodarske zgodovine je dobil najvišje odlikovanje Slovenske škofovske konference Odličje sv. Cirila in Metoda (2008). Častni član Društva za varstvo rastlin Slovenije je postal 2008. Prejel je še nekaj drugih priznanj in nagrad.
Bibliografija
Bibliografija do 2007 je objavljena v publikaciji "Bibliografija akademika zasl. prof. dddr. Jožeta Mačka 1948-2007" v Acta agriculturae Slovenica 89-2 (2007) 311-515. Od 2007 do 2010 je objavil naslednja dela:
Maček, J.: Na zemlji domači. Kratka zgodovina slovenskega kmečkega stanu. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2007, 303 str.
Maček, J.: Die Wälder der Herrschaften Žiče und Frajštanj und ihre Bewirtschaftung im Übergang vom 18. ins 19. Jahrhundert. Acta agriculturae Slovenica 89-1 (2007) 189-206.
Maček, J.: Privilegiji trga Laško. Laški zbornik 2007, 9-43.
Maček, J.: Zemljiška posest (nad)župnijske nadarbine Laško, pravice do podložniških dajatev in njeno gospodarjenje ter dohodki laške nadžupnijske cerkve skozi stoletja. Laški zbornik 2007, 45-63.
Maček, J.: Dijaki in maturanti na celjski gimnaziji iz Laškega in okolice od leta 1864 do 1916. Laški zbornik 2007, 65-76.
Maček, J.: O vinogradništvu v laški okolici v preteklosti. Laški zbornik 2007, 297-315.
Maček, J.: Izšolano oko za obolele rastlione. V knjigi Edvard Kobal: Strast po znanju in spoznavanju. Pogovori z velikimi slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki. 2. knjiga SZF Ljubljana, 2007, 166-189.
Maček, J.: Nekrolog Milan Maceljski. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 58. knjiga 2007. Ljubljana 2008, 198-200.
Maček, J.: Mašne in svetne ustanove na Kranjskem. Urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od 1810 do 1853. Celje: Društvo Mohorjeva družba : Celjska Mohorjeva družba, 2008, 789 strani.
Maček, J.: Gozdna fitopatologija. Ljubljana:Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba, 2008, 448 strani.
Maček, J.: Podčetrtek skozi stoletja. Maribor: Založba Pivec, 2008, 262 strani.
Maček, J.: Die Waldungen der Herrschaft Gornji grad in ihrer althergebrachten Weise und fehlgeschlagene Versuche zur Einführung der rationellen Forstökonomie im Übergang aus dem 18. ins 19. Jahrhundert. Acta agriculturae Slovenica 93-1 (2009), 105-132.
Maček, J.: Skoraj sama naključja. Pogovor z akad. prof. dddr. Jožetom Mačkom. Zvon 2009, 12, 5-6, 60-67.
Maček, J.: Mašne in svetne ustanove na Kranjskem. Urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od 1854 do 1862. Celje: Društvo Mohorjeva družba : Celjska Mohorjeva družba, 2008, 758 strani.
Maček, J. in † Jelovšek, E.: Vrh nad Laškim skozi stoletja. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Laško: Občina, 2010, 229 + 16 strani.
Maček, J.: Mašne in svetne ustanove na Kranjskem 1863-1891. Urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od 1863-1891. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2010, 779 strani.
(december 2010)
"Bibliografija akademika zasl. prof. dddr. Jožeta Mačka 1948 - 2007" objavljena v reviji Acta agriculturae Slovenica, 89-2 (2007), str. 311 - 515
« Nazaj na spisek članov