Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Pleterski, Janko
Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru, dr. zgod. znanosti, redni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, upok. 1982. Maturiral 1941 v Ljubljani, od avgusta 1941 do novembra 1943 v okupatorskem zaporu (Alessandria, Italija) zaradi odporniške dejavnosti. Julija 1944 se je pridružil narodnoosvobodilni vojski Slovenije. Po demobilizaciji novembra 1945 delal do l. 1951 v ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu. Vmes (1947) končal diplomatsko šolo tega ministrstva. V l. 1951–53 časnikar na Radiu Ljubljana, nato 16 let sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Vmes l. 1957 diploma iz zgodovine in l. 1963 doktorat zgodovinskih ved na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. L. 1970 izvoljen na tej fakulteti za docenta za zgodovino Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov v 19. stoletju, 1971 za izrednega in 1974 za rednega profesorja. V l. 1979–81 dekan fakultete. Član predsedstva SR Slovenije od maja 1988 do maja 1990. Univerza v Celovcu mu je v letu 2005 podelila častni doktorat.
18. maja 1989 je bil izvoljen za izrednega člana in 27. maja 1993 za rednega člana SAZU.
Obsežno objavljeno znanstveno in strokovno delo (s prevodi 18 knjig, nad 100 večjih razprav, skupno nad 300 bibliografskih enot). Obravnava teme iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja o Slovencih v Avstriji, o slovenski narodni zgodovini, jugoslovanskem vprašanju, povezanosti družbenega z narodnim vprašanjem.
Najpomembnejše objave: Manjšinska zakonodaja na Koroškem po drugi svetovni vojni, Ljubljana 1960. – Narodna in politična zavest na Koroškem 1848–1914, Ljubljana 1965. (Nemška izdaja Slowenisch oder deutsch? Nationalne Differenzierungsprozesse in Kärnten (1848–1914), Klagenfurt/Celovec 1996.) – Koroški plebiscit (zbornik), Ljubljana 1970. – Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971 (srbska izdaja, Beograd 1976). – Die Slowenen 1848–1918, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, III/1, Wien 1980. – Narodi, Jugoslavija, revolucija, Beograd 1985 in 1986 (slovenska izdaja, Ljubljana 1986, makedonska, Skopje 1986). – Istorija Jugoslavije do 1941, v: Enciklopedija Jugoslavije, 6, Zagreb 1990. – Senca Ajdovskega gradca, Ljubljana 1993. – Dr. Ivan Šušteršič. Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma, Ljubljana 1998. – Avstrija in njeni Slovenci, Ljubljana 2000 (nemška izdaja: Souverinität und ethnische Politik, Celovec / Ljubljana 2004.
Nastopal na številnih zborovanjih slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, v bilateralnih komisijah za zgodovino mednarodnih odnosov (italijansko-jugoslovanski, češkoslovaško-jugoslovanski in avstrijsko-jugoslovanski), na svetovnih kongresih historikov 1965, 1970 in 1980. Sodeloval na mednarodnih posvetih: Oktober 1918 (Dunaj 1968), Kärntens Volksabstimmung 1920 (Celovec 1980), Les nationalités de l'Autriche-Hongrie et la paix de 1918–1919 (Pariz 1989), Staatliche Einheit und Teilung – Deutschland und Jugoslawien (Ljubljana 1991), Il nazionalismo delle piccole nazioni (Bologna 1992), v razpravah Avstrijsko-slovensko sosedstvo in Avstrijska državna pogodba in Nemci v Sloveniji (Gradec 1991). – Pripravil posvete Slovenski upor 1941 (Ljubljana, 1991), Slovenci in država (Ljubljana, 1994), Država in cerkev (historični del) (Ljubljana, 2001) ter Problemi demokracije na Slovenskem 1918-1941 (Ljubljana, 2006), v priredbi SAZU in drugih ustanov.
Prejel dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1965 in 1970), priznanje Andreja Schusterja Drabosnjaka (1968), nagrado Dimitrija Tucovića (1985), Kidričevo nagrado (1986) in priznanje Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (1995). Odlikovanja: red zaslug za narod III. st. (1945), red dela z rdečo zastavo (1983) in zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1993).
(september 2007)
« Nazaj na spisek članov