Pleterski, Janko

Janko Pleterski, rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Realna gimnazija v Ljubljani z maturo 1941, akademsko izobraževanje pretrgala do 1952 vpetost v odpor fašistični agresiji in v obnovo države. Strokovno izobraževanje in delo v jugoslovanski diplomatski službi za rešitev avstrijskega vprašanja (1945–1951) mu je, zlasti pod vtisom sodelovanja s profesorjem Franom Zwittrom, zbudilo zanimanje za študij zgodovine. Tega je med nadaljnjim delom v Ljubljani na Inštitutu za narodnostna vprašanja opravil 1957 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in tu je 1963 doktoriral iz zgodovinskih ved z disertacijo o narodni in politični zavesti prebivalstva v koroškem deželnem območju slovenskega jezika v 19. stoletju do 1914 {1}. Do 1970 je na istem inštitutu pripravil tri razprave za zbornik o koroškem plebiscitu 1920 {2}.To svoje raziskovanje je razširil v temeljno monografijo o slovenski politiki na domačih tleh v času prve svetovne vojne, ki je pripeljala do državne ločitve Slovencev od habsburške monarhije {3}. Knjiga je zbudila zadoščenje katoliške inteligence doma in tudi v svetu (France Koblar, Rudolph M. Sussel, Atlanta), a tudi pomisleke marksistične. Filozofska fakulteta je 1970 Pleterskega na pobudo profesorjev Milka Kosa, Boga Grafenauerja, Frana Zwittra izvolila na docentski položaj za predmet Zgodovina Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov v 19. stoletju do 1918. Za izrednega profesorja izvoljen 1971, za rednega 1974. Dekan Filozoske fakultete 1979–1981. Med prvimi zgodovinarji iz Jugoslavije se je začel 1968 udeleževati posvetov o problemih narodov habsburške monarhije na Dunaju. Leta 1972 je povabljen napisal za Avstrijsko akademijo znanosti prikaz zgodovine Slovencev za njeno Zgodovino Habsburške monarhije 1848–1918 {4}. Odkril in objavil je avstrijsko vladno poročilo o preganjanju Slovencev v letih 1914–1917 {5}. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je pripravil prvi posvet z avstrijskimi zgodovinarji o problemih moderne zgodovine Nemcev v slovenskih deželah, ugotavlja Arnold Suppan. Svoje študije iz tega časa je zbral v samostojno knjigo {6}. Po upokojitvi 1982 je nadaljeval raziskovanje nacionalnih problemov na ozemlju Jugoslavije v zvezi z družbenimi v 19. in 20. stoletju in objavil leta 1985 odmevno monografijo (»najopasnija knjiga štampana posle rata«) {7}. Stevan Pavlowitch, Southhampton in London, je v pogledu na jugoslovansko zgodovinopisje po 1945. to knjigo, četudi marksistično, a pisano »sans passion, sans polemique, avec arguments raisonnés … pour les uns et pour les autres«, poudaril kot dokaz, da Jugoslavija »n'a pas besoin s'inventer un passé, meme un passé écrit«. (Vingtième Siècle, 1988.). In 1987: ne ogrožati lastnega premisleka z navezovanjem na preračunljive dvome o enaki upravičenosti vseh članov obstoječe federacije do samoodločbe {8}. Leta 1991 je objavil geslo o zgodovini nacionalnih gibanj in jugoslovanske države do leta 1941 v Enciklopediji Jugoslavije {9}. Povabljen je tudi prispeval poglavje o jugoslovanskem vprašanju v knjigi serije Exeter studies o koncu Habsburške monarhije {10}. Aktivno se je udeleževal dela dvostranskih komisij zgodovinarjev, italijansko-, avstrijsko- in čehoslovaško-jugoslovanske. V letu 1989 ga je avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve povabilo, da je tudi za Avstrijo poročal na mednarodnem posvetu v Parizu o slovenskem vprašanju v okviru razpada podonavske monarhije. Aktivno se je udeležil treh svetovnih kongresov historičnih ved, 1965, 1970 in 1980. Za izredmega člana SAZU je bil izvoljen 18. maja 1989 in dne 27. maja 1993 za rednega. V SAZU je pripravil štiri tematske posvete, 1991, 1994, 2002 in 2006. Od maja 1988 do maja 1990 je bil član predsedstva SR Slovenije. Po osamosvojitvi Slovenije je Pleterski obravnaval tudi politiko vodstva okupirane ljubljanske škofije in z njo povezanih aktivistov glede na vprašanje državljanske in vsenarodne solidarnosti v odporu zavojevalcem {11}. Po ugotovitvi Franceta M. Dolinarja, v njegovi historični ekspertizi »Rožmanov proces«, je Pleterski v svoji raziskavi »prepričljivo opozoril … da stvari vendarle niso bile tako preproste, kot je to opisal« zagovor. V primerjavi s politiko Svetega sedeža in s katoliško politiko v drugih deželah, se je izpostavilo vprašanje o obstoju »totalitarnega duha« tudi znotraj katoliške politike v Sloveniji. Pleterski je to vprašanje raziskoval za dobo začetkov pojava {12} in za leta okupacije {13}, povezano tudi z nekaterimi drugimi temami narodne in družbene zgodovine, osredotočeno na problem nacionalne samoodločbe in zmožnosti zanjo {14}. Zbral je tudi svoje študije in razprave iz let dela na Inštitutu za narodnostna vprašanja v zvezi z določili pogodbe o Avstriji glede zaščite slovenske manjšine tamkaj ter doponil nemško izdajo {15}. V letu 2005 mu je Alpsko jadranska univerza v Celovcu podelila častni doktorat znanosti (Karl Stuhlpfarrer: »… heute können wir auch dank Pleterski sagen: Slovenica leguntur. … So haben wir gesehen, wie wir manches verdoppelt haben, was an Ergebnissen in Slowenien schon da war … Aber … unabhängig ein zweites Mal gefunden … erhöht auch den Wert und Zuverlässigkeit der Daten.«).

Bibliografija glavnih del: {1} Narodna in politična zavest na Koroškem 1848-1914, Ljubljana 1965. – Slowenisch oder deutsch? Klagenfurt/Celovec1996. {2} Koroški plebiscit, tri razprave, Ljubljana 1970. – Elemente und Charakter der plebiszitären Entscheidung 1920 in Kärnten, Klagenfurt/Celovec 1980. {3} Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971 – Prvo opredeljenje Slovenaca za Jugoslaviju, Beograd 1976. {4} Die Slovenen. V: Die Habsburgermonarchie 1848-1918, Wien 1980, Bd. 3/2. {5} Viri 1in 2, Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917, Ljubljana 1980 in 1982.{6} Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju, Maribor 1981. {7} Nacije Jugolavija revolucija, Beograd 1985 (dve izdaji), slovenska Ljubljana 1986, makedonska Skopje 1986. {8} Ob 57. števliki Nove revije. Delo, 5. marec 1987. {9} Historija Jugoslavije do 1941. Enciklopedija Jugoslavije 6, Zagreb 1990. {10} The Southern Slav Question 1908-1918. V: Mark Cornwall, The last years of Austria-Hungary, Exeter 1990 in 2002, v Nemčiji Magnus 2006. {11} Senca Ajdovskega gradca, Ljubljana 1993. {12} Dr. Ivan Šušteršič 1863-1925, Ljubljana 1998. {13} O Rožmanovi vojni. V: Škof Rožman v zgodovini, Ljubljana 2008. {14} Pravica in moč za samoodločbo, Ljubljana 2008. {15} Avstrija in njeni Slovenci, Ljubljana 2000. - Souverentät und ethnische Politik, Celovec/ Ljubljana 2004.

Prejel je dve nagradi sklada Borisa Kidriča (1965 in 1970), priznanje Andreja Schusterja Drabosnjaka (1968), nagrado Dimitrija Tucovića (1985), Kidričevo nagrado (1986), priznanji Inštituta za narodnostna vprašanja (1995) in dr. Franca Petka (2007). Odlikovanja: red zaslug za narod III. st. (1945), red dela z rdečo zastavo (1983) in zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1993).

(februar 2011)

Bibliografija COBISS/OPAC

Bibliografija raziskovalca