Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Kos, Janko
Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani, dr. literarnozgodovinskih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v pokoju.
1956 diplomiral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, tu 1969 doktoriral s temo Prešeren in evropska romantika. Od 1953 do 1957 bil sourednik revije Beseda, 1959–63 dramaturg ljubljanskega Lutkovnega gledališča, 1960–62 sourednik revije Perspektive, 1963–70 profesor za slovenski jezik s književnostjo na VII. gimnaziji v Ljubljani. 1970 bil izvoljen za izrednega profesorja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, leta 1975 za rednega profesorja; predstojnik tega oddelka v letih 1976-86 in 1990.
Izredni član SAZU od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Predsednik izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost SR Slovenije v letih 1973–76 in 1984–86; upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede SAZU 1980–83; predsednik Znanstvenega sveta tega inštituta 1984–95; član strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje od 1988; predsednik žirije Jurčičevega sklada 1993; član Nacionalnega kurikularnega sveta 1995; predsednik sveta Kulturnega foruma 1995; predsednik programske komisije Sveta RTV Slovenije 1997, član Sveta RS za visoko šolstvo 2005, član programskega sveta RTV Slovenija 2007.
Njegovo strokovno in znanstvenoraziskovalno delo zajema številna področja. V letih 1950–60 se je posvečal predvsem literarni kritiki, pisal že tudi o načelnih problemih literarne teorije, estetike in filozofije. Po letu 1960 je svoje delo usmeril v literarno zgodovino in literarno teorijo, pretežno s stališč primerjalne književnosti. V središču teh prizadevanj je bilo najprej prešernoslovje: v letih 1965–66 je uredil Prešernovo Zbrano delo v dveh knjigah, izdal knjigo interpretacij Prešernov pesniški razvoj (1966, srbski prevod 1968), 1970 knjigo Prešeren in evropska romantika, 1991 študije Prešeren in njegova doba, 1994 Neznani Prešeren in 2002 Prešeren in krščanstvo. O Prešernovih sodobnikih je napisal monografiji Matija Čop (1979) in Valentin Vodnik (1990), uredil Vodnikovo Zbrano delo (1988), Čopovo Izbrano delo (1973) ter Pisma in spise (1983). Sodeloval je pri urejanju Cankarjevega Zbranega dela s pripravo sedmih knjig z opombami (1967–75), o Cankarju je objavil več obsežnih študij; izbor razprav o sodobni slovenski literaturi je objavil v knjigi Moderna misel in slovenska književnost (1983). V letih 1964–77 je za zbirko Sto romanov prispeval 21 študij o romanih Hemingwaya, Wilda, Camusa, Joycea, Th. Manna, Grimmelshausna, Hoffmanna, Lermontova, Turgenjeva, Faulknerja idr. Problemom filozofije umetnosti, literarne teorije in zgodovine je posvetil samostojne knjige in knjižne razprave: Znanost in ideologija (1970), Marksizem in problemi literarnega vrednotenja (1983), Primerjalna zgodovina slovenske literature (1987, 2001), Na poti v postmoderno (1995). V zbirki Literarni leksikon, ki jo izdaja Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je objavil monografske študije Literatura (1978), Romantika (1980), Morfologija literarnega dela (1981), Roman (1983), Razsvetljenstvo (1986), Predromantika (1987), Literarne tipologije (1989), Lirika (1993), Postmodernizem (1995); od 1981 je glavni urednik te zbirke. Bil je predsednik uredniškega odbora znanstvenokritične izdaje Brižinski spomeniki (1992, 1993), organizacijskega odbora mednarodnega simpozija o Brižinskih spomenikih (1994) in uredniškega odbora Zbornika Brižinski spomeniki (1996); je sourednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev pri SAZU. Iz območja filozofije, literarne teorije in zgodovine zajemajo snov njegovi učbeniki oziroma priročniki Oris filozofije (1967), Temelji filozofije za gimnazije (1973), Pregled slovenskega slovstva (1974), Pregled svetovne književnosti (1978), Očrt literarne teorije (1983) in Književnost (1989); večina jih je izšla v več izdajah. Pripravil je nekaj antologij slovenske in svetovne književnosti s komentarji in opombami. Kot urednik in avtor je sodeloval pri leksikonskih izdajah Literatura (1977 in več izdaj) ter Slovenska književnost (1982, 1996). Od 1982 je bil urednik za književnost pri Enciklopediji Slovenije, od 991 je predsednik njenega glavnega uredniškega odbora.
(september 2007)
« Nazaj na spisek članov