Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Stanonik, Janez
Janez Stanonik, rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Srednjo šolo je obiskoval v Celju in maturiral 1940. Med vojno je živel na nemškem okupacijskem področju in delal kot železničar. Jeseni 1945 se je vpisal na študij jezikoslovja na univerzi v Ljubljani in diplomiral 1948 iz anglistike, 1949 iz germanistike kot dodatnim glavnim predmetom. 1951 si je z disertacijo Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranjskem pridobil naziv doktorja filoloških ved. Po disertaciji je proučeval folklorne osnove romana Moby Dick iz 1851. Ob tem delu je našel tri knjige in eno pripoved o Belem kitu iz 19. stoletja, ki so bile dotlej neznane. Te najdbe omogočajo vpogled v Melvillovo ustvarjalno delo in njegov idejni razvoj. Razprava je bila ocenjena kot habilitacija in Stanonik 1959 izvoljen za docenta za angleško in ameriško literaturo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, 1965 za izrednega in 1972 v rednega profesorja. Od 1959 do 1984 je bil predstojnik Oddelka za germanistiko.
Kot predstojnik oddelka je veliko dela posvetil obnovi in razvoju oddelčne knjižnice, ki je bila uničena ob požaru univerzitetne knjižnice 29. januarja 1944. Pri zgodovini angleške literature je delal predvsem na dobi 1750–1940, zlasti na Johnu Ruskinu in predrafaelitih, pri ameriški književnosti na glavnih ameriških avtorjih XIX. stoletja. Ob tem je delal na zgodnji zgodovini Slovencev v Severni Ameriki, zlasti na Marku Antonu Kappusu, ki je delal v Sonori in Arizoni 1687–1717, na Andreju Bernardu Smolnikarju in Antonu Fistru. Filološko je raziskoval angleško-slovenske besedne paralele. Delno je nadaljeval z delom na srednjeveški nemški književnosti. 1968 je ustanovil revijo Acta Neophilologica in jo urejal do 2000. Revijo so s svojimi prispevki podprli ameriški Slovenci, ki delajo kot univerzitetni profesorji v Severni Ameriki.
1950/51 je bil kot štipendist British Councila na enoletnem študiju v Leedsu v severni Angliji. 1957 in 1970 je več mesecev znanstveno delal v knjižnici Britanskega muzeja. 1959 mu je štipendija Fordove ustanove omogočila enoletno raziskovalno delo v ZDA, pol leta v Berkeleyu v Kaliforniji in pol leta na Harvardu. Ta obisk je lahko ponovil z enoletno štipendijo Fulbrightovega sklada. 1978 mu je Ruskinova ustanova omogočila dvomesečni študij v Bodleian Library v Oxfordu. Daljšo dobo je tudi delal v knjižnicah v Heidelbergu in na Dunaju.
1981 ja vodil priprave za mednarodni simpozij o Louisu Adamichu v Ljubljani in priredil zbornik predavanj na tem simpoziju na 409 straneh. S predavanji je sodeloval na simpozijih v Ljubljani, na Bledu, v Gradcu, Passauu, Regensburgu, Duluthu, Pittaburghu, Chicagu in Minneapolisu. Imel je individualna predavanja na raznih univerzah v Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in ZDA.
1981 je bil izvoljen za dopisnega in 1987 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Upokojil se je 1998.
BIBLIOGRAFIJA - IZBOR
Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranjskem. Filozofska fakulteta 1957, Ljubljana.
Moby Dick. The Myth and the Symbol. Univerzitetna založba 1962, Ljubljana. Longfellow and Smolnikar, Acta Neophilologica I (1968), 1–40.
Ruskin's Theory of Literature as Communication, Acta Neophilologica III (1970), 3–25.
Did Melville Ever See an Albino? American Literature XXIV(1971/72),637–638.
Althochdeutsche Glossen aus Ljubljanaer Handschriften, Acta Neophilologica VI (1973), 3–24.
Smolnikar in Valentin Vodnik, Slavistična revija XIV (1977), 205–232.
Vodnikova Ilirija oživljena: prvi slovenski verz tiskan v ZDA, Slovenski izseljenski koledar 1978, Ljubljana, vol. XIV, str. 118–121.
Prvi slovenski poskus izdaje periodičnega glasila v Ameriki, Slovenski koledar 1982, Ljubljana, vol XIX, str. 225–231.
Letters of Marcus Antonius Kappus from Colonial America, Acta Neophilologica Part I: XIX (1986), 33–57; Part II: A.N. XX (1987), 25–38; A.N.
XXI (1988), 3–9. Part IV: A.N. XXII (1989), 39–50; Part V: A.N. XXII (1990), 27–37; Part VI: A.N. XXXI (1988), 89–93.
The Grail Legend in Slovene popular Tradition. Zbornik: The Living Middle Ages. A Festschrift for Karl Heinz Göller. Ur. Uwe Böker, Manfred Marcus, Reiner Schöwerling. Belser wissenschaftlicher Dienst, Stuttgart & Buchverlag der Mittelbayrischen Zeitung, Regensburg 1989, str. 263–276.
Captain John Smith in Slovenia. Slovene Studies II (1989), 25–32.
Slovans koryto: etimološka študija, Razprave XIII (Ramovšev zbornik), SAZU, Razred za filološke in literarne vede, 1950, str. 47–55.
Združene države v XIX. stoletju: njihov politični, kulturni in idejni razvoj. Anton Fister, Izbrani spisi. Knjiga IV, str. 18–33. Arhiv Republike Slovenije in Znanstveni Institut Filozofske fakultete 1998, Ljubljana.
Slovenci v Clevelandu, Zgodovinski časopis LI (1997), 21–32.
Književnost Slovencev v ZDA pred letom 1891. Slovenska izseljenska književnost. Ur. Janja Žitnik in Helga Glušič. Založba ZRC SAZU in Rokus, Ljubljana 1999,knjiga II, str. 15–88.
Alma Maximiliana Karlin, Zbornik: Australian Papers, ur. Mirko Jurak, zal. Filozofska fakulteta, 1983, Ljubljana, str. 41–48.
Slovene Kosez – Old English cotset. A Comparative Study. Obdobja XIII (Miklošičev zbornik). Zal. SAZU in univerzi v Ljubljani in Mariboru, str. 96–100.
Die Rezeption der Werke Anastasius Grüns in Amerika. Zbornik: Anastasius Grün und die politische Dichtung im Vormärz, ur. Janko Anton Janko, Anton Schwob, zal. Südostdeutsches Kulturwerk 1995, München, str. 147–155.
Die Heiligenkulte im frühmittelalterlicehe Slowenien als ein möglicher Indikator der frühmittelalterlichen ethnischen Struktur des Landes. Zbornik: Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo, ur. Rajko Bratož, zal. SAZU in Narodni muzej Slovenije 2000, Ljubljana, knjiga II, str. 829–838.
The life and Work of Marcus Antonius Kappus the Missionary from Kamna Gorica, Slovenija, vol. I, No. 4 (1987), 51–55.
La vida y obra de M. A. Kappus, el Missionero de Kamna Gorica, UniSono, (Organo de informacion y analisis de la communidad universitaria), Hermosillo, Sonora, 20 de marzo de 1991, str. 32–33. Prevajalec: Victor Tapia.
Prvi Slovenci v San Franciscu, Slovenski izseljenski koledar 1994. Vol. X XLII (1995), str. 166–173.
(februar 2011)
« Nazaj na spisek članov