Stanonik, Janez

Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu, doktor literarnih ved, upokojeni redni profesor za angleško in ameriško književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Po končani gimnaziji 1940 v Celju je pod nemško okupacijo delal na železnici. Od poletja 1944 do konca vojne v NOV kot vojni dopisnik pri XIV. diviziji in Bračičevi brigadi. Od 1945 do 1949 študiral anglistiko in germanistiko, oboje kot glavna predmeta. L. 1953 promoviran za doktorja literarnih ved (germanistika). L. 1959 se je habilitiral za docenta za angleško in ameriško književnost, 1965 izvoljen za izrednega, 1972 za rednega profesorja za ta predmet. Konec l. 1989 se je upokojil.
Znanstveno se je izpopolnjeval: 1950/51 s študijem v Leedsu v Veliki Britaniji, 1959/60 na univerzah Berkeley in Harvard ter 1983/84 z raziskovalnim delom na istih ameriških univerzah, pomladi 1968 v Heidelbergu ter z raziskovanjem v Britanskem muzeju (1958, 1979), v knjižnici American Antiquarian Society v Worcestru, Mass. (1960), v Bodleian Library v Oxfordu (1978) ter ponovno v znanstvenih ustanovah na Dunaju. Kot gostujoči profesor je imel individualna predavanja na univerzah v Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in ZDA, daljše serije predavanj pa na univerzah v Mariboru (pomladi 1988, starejša ameriška književnost), Celovcu (jeseni 1988, Ruskin in predrafaeliti) ter na Juniata Collegeu v Pennsylvaniji (jeseni 1983, ameriška književnost in literarna teorija). Z referati je sodeloval na mednarodnih simpozijih o književnosti slovenskih izseljencev v ZDA (1977 Duluth, Minn., 1981 Minneapolis, Pittsburgh, 1991 Maribor, 1994 Bled), o književnostih ZDA, Kanade in Avstralije (Bled 1982, 1988), o razvojnih smereh današnje anglistike (Passau 1984), o srednjeveški nemški viteški poeziji v stikih s Slovenijo (Rogaška Slatina 1990, pod pokroviteljstvom univerze v Erlangnu), Evropa v XV. stoletju (Regensburg 1980) ter na slovensko-avstrijskem simpoziju o Anastaziju Grünu (Ljubljana 1994, pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani in Gradcu). L. 1981 je v Ljubljani pripravil in vodil mednarodni simpozij o Louisu Adamiču in uredil zbornik.

Od 1961 do 1984 predstojnik Oddelka za germanske jezike in književnosti, 1970–72 prodekan, 1972–74 dekan Filozofske fakultete. Od 1977 do 1984 predsednik Odbora za mednarodne stike Univerze v Ljubljani, 1981–86 upravnik Inštituta za slovensko izseljenstvo SAZU, 1983–89 član sveta Slovenske izseljenske matice, 1990 član širšega uredniškega odbora Slovenskega biografskega leksikona. L. 1968 dal pobudo za ustanovitev revije Acta Neophilologica kot glasila slovenskih filologov-literarnih zgodovinarjev ter jo nato skozi tri desetletja urejal.

Izredni član SAZU od 24. aprila 1981, redni član SAZU od 23. aprila 1987.

L. 1990 izvoljen za polnopravnega člana znanstvenega združenja Mediaevistisches Colloquium v Erlangnu, l. 1992 za rednega člana Evropske akademije za srednji vek (Europäische Mittelalterakademie) v Bonnu. Je član osrednjih evropskih in ameriških strokovnih združenj na področju anglistike in amerikanistike, evropskih združenj za proučevanje avstralske in kanadske književnosti ter germanističnih združenj za proučevanje nemškega srednjega veka.

Raziskuje zlasti angleško in ameriško književnost XIX. in XX. stoletja. Posebno pozornost posveča literaturi v stiku z drugimi – predvsem upodabljajočimi – umetnostmi in z ljudskim izročilom. V številnih študijah obravnava književnost slovenskih izseljencev v ZDA od kolonialne dobe do današnjih dni, zgodovino kulturnih vezi med Slovenijo ter Anglijo in Ameriko, v jezikoslovju pa slovensko-angleške etimološke paralele. Z ugotavljanjem novih literarnih in folklornih virov želi dopolniti sliko njene prisotnosti v preteklosti ter obogatiti njeno razumevanje. Na področju germanistike proučuje srednjeveško nemško književnost v stiku s Slovenijo.

Odlikovan je bil z redom dela z zlatim vencem (1982), malo plaketo Univerze v Ljubljani (1981), priznanjem Medrepubliškega koordinacijskega odbora za kulturno in prosvetno sodelovanje z inozemstvom (Sarajevo 1982), plaketo Filozofske fakultete (1989, ob njeni petdesetletnici) in veliko plaketo Slovenske izseljenske matice (1992, ob njeni štiridesetletnici).

(september 2007)

Bibliografija COBISS/OPAC