Sketelj, Janez

Janez Sketelj, rojen 23. junija 1947, zdravnik (dr.med.), dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Rodil se je v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti (MF) v Ljubljani je diplomiral 1972. 1973 se je zaposlil kot asistent na Inštitutu za patološko fiziologijo MF v Ljubljani. Kot Fulbrightov štipendist se je 1978/79 znanstveno izpopolnjeval pri prof. Barryju Wilsonu na Kalifornijski univerzi v Davisu v ZDA. Doktorsko disertacijo z naslovom Lastnosti holinesteraz v skeletnih mišicah sesalcev v različnih poskusnih razmerah je zagovarjal 1980 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. 1981 je postal docent, 1986 izredni profesor in 1991 redni profesor za predmet patološka fiziologija na MF v Ljubljani. Od 1992 naprej je predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo. Od 1983 do 1994 je bil član in nato predsednik študijske komisije na MF, ki je v tem obdobju uvedla šestletni študij medicine. 1996 je postal predstavnik UL v Komisiji za kvaliteto visokega šolstva in član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije s presledkom do 2008. Med 1998 in 2004 je bil predsednik Znanstveno-raziskovalnega sveta za področje medicine in član Nacionalnega sveta za znanost pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS. Od 2001 do 2005 je bil prodekan Medicinske fakultete. Med 2000 do 2004 je delal kot član Komisije Republike Slovenije za nagrade in priznanja v znanosti. Od 2002 do 2008 je bil delegat SAZU v Stalnem odboru Evropskega sveta za medicinske raziskave (EMRC) pri Evropski znanstveni fundaciji.
Bil je glavni raziskovalec pri ameriško-jugoslovanskem projektu (Joint Board) 1991–1994. Od 1993 do 97 je bil nosilec projekta v mednarodni znanstveni mreži Evropske Unije "Multidisciplinary Approach to Structure and Function of Cholinesterases". Od 1999 naprej je vodja programske skupine.
Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 7. junija 2001, za rednega člana pa 1. junija 2007.
Svoje raziskave je objavil v 73 člankih v indeksiranih mednarodnih revijah (PubMed) in v 10 poglavjih v knjigah mednarodnih založb. Ta dela so bila skupaj citirana malo več kot 1000-krat. Raziskoval je mehanizme živčnega uravnavanja presnove v mišicah, posebej na primeru sestavin živčno-mišičnega stika, kot sta encim acetilholinesteraza (AChE) in kolagen Q (ColQ), ki ta encim pritrdi v živčno-mišični stik. S sodelavci je odkril, da molekularna oblika AChE, ki so jo imeli za specifično za živčno-mišični stik, to v resnici ni, saj je njeno osredotočenje v stik razvojno pogojen pojav predvsem v hitrih mišicah. Značilnosti AChE v različnih mišicah po regeneraciji so delno odvisne od tega, iz katere mišice je regenerat nastal, kar kaže na določeno različnost njihovih zarodnih celic. Pokazali so, da živčno uravnavanje AChE temelji na uravnavanju ravni njene mRNA. Ugotovili so, da je za različno izražanje katalitske podenote AChE in njene mRNA v različnih mišicah ključen vzorec mišične aktivacije, ki ga proži mišični živec. Sodeloval je pri določitvi gena za ColQ pri podgani. Nato je s sodelavci ugotovil, da je izražanje ColQ v počasnih mišicah odvisno od vzorca mišične aktivacije prek živca, v hitri mišici pa je nepovratno zavrto. Pomembna dela:
Sketelj J, Brzin M. l6 S acetylcholinesterase in endplate-free regions of developing rat diaphragm. Neurochem Res 1980; 5: 653-8.
Črešnar B, Črne-Finderle N, Breskvar K, Sketelj J. Neural regula¬tion of muscle acetylcholinesterase is exerted on the level of its mRNA. J Neurosci Res 1994; 38: 294-299. Krejci E, Thomine S, Boschetti N, Legay C, Sketelj J, Massoulie J. The mammalian gene of acetylcholinesterase associated colla¬gen. J Biol Chem 1997; 272: 22840-7.
Sketelj J, Črne-Finderle N, Štrukelj B, Trontelj JV, Pette D. Acetylcholinesterase mRNA and synaptic activity in rat muscles depend on nerve-induced pattern of muscle activation. J Neurosci 1998; 18: 1944-1952.
Krejci E, Legay C, Tomine S, Sketelj J, Massoulie J. Differences in expression of acetylcholinesterase and collagen Q control the distribution and oligomerisation of the collagen-tailed forms in fast and slow muscles. J Neurosci 1999; 19: 10672-10679.
Pregelj P, Trinkaus M, Zupan D, Trontelj JJ, Sketelj J. The role of muscle activation pattern and calcineurin in acetylcholinesterase regulation in rat skeletal muscles. J. Neurosci 2007; 27: 1106-1113.
Trinkaus M, Pregelj P, Trkov S, Sketelj J. Neural regulation of acetylcholinesterase-associated Collagen Q in rat skeletal muscles. J Neurochem 2008; 105: 2535-2544.

Proučeval je mehanizme, ki so pomembni za obnovo perifernega živčevja po poškodbi bodisi z regeneracijo poškodovanih aksonov ali brstenjem nepoškodovanih. Pomembna dela:
Sketelj J, Bresjanac M, Popović M. Rapid growth of regenerating axons across the segments of sciatic nerve devoid of Schwann cells. J Neurosci Res 1989; 24: 153-62.
Kovačič U, Bajrović F, Sketelj J. Recovery of cutaneous pain sensitivity after end-to-side nerve repair in the rat. J Neurosurg 1999; 91: 857-862.
Kovačič U, Žele T, Marš Z, Sketelj J, Bajrović FF. Aging impairs collateral sprouting of nociceptive axons in the rat. Neurobiol Aging 2010; 31: 339-350.

S sodelavci iz drugih institucij je proučeval tudi adaptacijski obseg spreminjanja kontraktilnih beljakovin mišic v različnih razmerah. Pomembna dela: Eržen I, Primc M, Janmot C, Cvetko E, Sketelj J, d’Albis A. Myosin heavy chain profiles in regenerated fast and slow muscles innervated by the same motor nerve become nearly identical. Histochem J 1999; 31, 277-283.
Pette D, Sketelj J, Škorjanc D, Leisner E, Traub I, Bajrović F. Partial fast–to-slow conversion of regenerating rat fast-twitch muscle by chronic low-frequency stimulation. J Muscle Res Cell Motil 2002; 23: 215-221.

Dvakrat je dobil nagrado sklada Borisa Kidriča (1982 kot član in 1989 kot vodja raziskovalne skupine), 1994 pa nagrado Republike Slovenije za vrhunske dosežke v znanosti.

(februar 2011)

Bibliografija raziskovalca