Levec, Janez

Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. L. 1962 je maturiral na kemijskem odseku tehniške srednje šole v Ljubljani. Po enoletni zaposlitvi na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič je nadaljeval študij kemijske tehnologije na FNT v Ljubljani, kjer je diplomiral l. 1968. Podiplomski študij kemijske tehnologije je končal l. 1970, dve leti kasneje pa promoviral za doktorja kemijskih znanosti.
Področje raziskav J. Levca so transportni pojavi v poroznih medijih, kinetika katalitskih in nekatalitskih reakcij ter povezava med transportnimi pojavi in kemijsko reakcijo na površini trdnih katalizatorjev. To so osnove za razvoj, dimenzioniranje in optimiranje večfaznih kemijskih reaktorjev.
Janez Levec je objavil preko 90 originalnih del in dva pregledna članka v vrhunski mednarodni periodiki ter šest poglavij v znanstvenih monografijah. Je soavtor obsežnega poglavja v Handbook for Heat and Mass Transfer Operations ameriške založbe Gulf Publishing in avtor dveh evropskih in ameriškega patenta ter soavtor evropskega patenta. Patenta sta plod sodelovanja s tujima družbama (Süd Chemie, München, in KTI-Mannesmann, Düsseldorf) in obravnavata inženirsko-konstrukcijske rešitve dvofaznega reaktorja za oksidacijo strupenih organskih spojin v industrijskih odpadnih vodah, ki obratuje pri visokih tlakih in temperaturah.
Odmevnost, kvaliteta in aktualnost dela ter uporabnost raziskav prof. Levca se odražajo v visoki citiranosti, ki je do konca septembra leta 2007 že presegla 1950, tako da je sedaj povprečno število citatov na publikacijo višje od 23. Zelo odmevne so predlagane korelacije za napoved transportnih koeficientov, deleža zadrževane tekočine in padec tlaka v sloju katalizatorja, v zadnjem času pa so k dvigu citiranosti njegovih del prispevali rezultati oksidacije organskih spojin v vodnih raztopinah v prisotnosti trdnega katalizatorja ali brez njega. Pomembnost njegovih del mu je omogočila v okviru 5. programa EU pridobiti štiriletni projekt s področja termične oksidacije strupenih onesnaževalcev v industrijskih odpadnih vodah. V strokovni literaturi je po njem imenovan način obratovanja kapalnega reaktorja (Levec's mode).
Prof. Levec je bil deležen treh skupinskih nagrad (1977, 1978, 1985) Sklada Borisa Kidriča in Kidričeve nagrade (1988) za vrhunske znanstvene dosežke. V letih 1974/75 in 1981/82 se je strokovno izpopolnjeval na Kalifornijski univerzi v Davisu kot IREXov oziroma Fulbrightov štipendist (Fellow), 1989 pa pol leta na Univerzi Erlangen-Nuerenberg kot štipendist (Fellow) Evropske komisije - DG-XII. 1994 je prejel štipendijo Nacionalne akademije znanosti ZDA za pripravo skupnega ameriško-slovenskega programa COBASE L. 1996 mu je Ministrstvo za znanost in tehnologijo podelilo priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti. Profesor Levec je imel več uvodnih predavanj na mednarodnih konferencah in vrsto predavanj na tujih univerzah (med drugimi UC-Berkeley, Univ. Houston, ETH, Imperial College, Tokyo Institute of Technology) ter v razvojnih oddelkih velikih mednarodnih družb, kot so: KTI-Mannesmann, Süd Chemie, Exxon, Mobil, Ciba-Geigy, Catalytica, Rhone Poulenc, HANWHA (Južna Koreja). S KTI in Süd Chemie je vrsto let sodeloval pri razvoju kapalnega in bisekcijskega reaktorja za oksidacijo strupenih spojin v industrijskih odpadnih vodah. Vodil je dva projekta NSF (Washington) in tri evropske projekte.
V obdobju po izvolitvi za izrednega člana SAZU leta 1997 je J. Levec aktivno deloval v ekspertnem sistemu MŠZŠ in v obdobju 1998–2000 vodil Svet za tehnične vede in bil član Tehnološkega sveta pri Ministrstvu za gospodarstvo ter predsednik Komisije za ocenjevanje mladih raziskovalcev iz gospodarstva, ki sta jo skupaj ustanovili ministrstvi za šolstvo in gospodarstvo. Je član delovne skupine za kemijske reaktorje pri Evropski federaciji za kemijsko inženirstvo. Je vrsto let tudi član mednarodnega svetovalnega odbora pri Chinese Journal of Chemical Engineering, Peking, pri Chemical and Biochemical Engineering Quaterly, Zagreb, in Acta Chimica Slovenica. Sicer pa je stalni recenzent pri vodilnih revijah s področja kemijskega inženirstva: AIChE Journal, New York; Chemical Engineering Science, Oxford; Industrial and Engineering Chemistry Research, Washington; Applied Catalysis: A General in B Environmental, Amsterdam; Chemical Engineering Journal, Lausanne; Journal of Catalysis, Cambridge; Environmental Science and Technology, Washington; Waste Management, Concord, Ca., Energy & Fuels, Washington. Kot član znanstvenih odborov je organiziral in vodil sekcije na mnogih mednarodnih konferencah s področja kemijskega inženirstva.

Izredni član SAZU od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.

(september 2007)

Bibliografija raziskovalca