Vidav, Ivan

Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, dr. phil., upokojeni redni profesor za matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.

Matematiko in fiziko študiral od 1937 do 1941 na Univerzi v Ljubljani. Diplomiral 1941 in istega leta tudi promoviral. V šolskem letu 1941/42 nadaljeval študij v Rimu s Turnerjevo štipendijo. Po povratku v Ljubljano bil interniran v taborišču Gonars. Po posredovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti po enem mesecu izpuščen iz internacije.

Kot študent je bil pomožni asistent pri prof. Plemlju. Leta 1943 je postal honorarni asistent na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 1946 docent, 1949 izredni profesor in 1953 redni profesor za matematiko. V letih 1951 in 1953 je bil trikrat na krajšem študijskem izpopolnjevanju v Parizu, kjer je delal pri prof. S. Mandelbrojtu. V šolskem letu 1957/58 je bil dekan tedanje Naravoslovne fakultete. Dolgo vrsto let je bil predstojnik katedre oziroma odseka za matematiko, od 1975 do 1977 pa predstojnik Oddelka za matematiko in mehaniko na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo.

Izredni član SAZU od 17. oktobra 1958, redni od 21. decembra 1962. Član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, od 1951 do 1955 je bil predsednik tega društva, od leta 1988 njegov častni član.

Ukvarja se z matematično, predvsem funkcionalno analizo. Že med študijem na univerzi ga je prof. Plemelj opozoril na nekatere nerešene Kleinove probleme v teoriji diferencialnih enačb. Rešitev Kleinovega problema s petimi singularnimi točkami je bila tema njegove disertacije. Pri prof. Mandelbrojtu je delal na problemu aproksimacije zveznih funkcij s polinomi na neskončnem intervalu. V funkcionalni analizi je študiral lastnosti hermetskih operatorjev in hermitskih elementov v Banachovih prostorih in Banachovih algebrah, karakterizacijo algeber C* in vektorske analitične funkcije. Ukvarjal se je z regularnimi kolobarji, zlasti z involutivnimi. V transportni teoriji nevtronov pa je skupaj s prof. I. Kuščarjem obravnaval linearizirani Boltzmannov operator in študiral obstoj ter asimptotično vedenje rešitev ustrezne enačbe.

Objavil je več strokovnoinformativnih člankov s področja matematike. Njegove monografije so: Višja matematika I in II (1949, 1951), Rešeni in nerešeni problemi matematike (1959), Algebra (1961), Števila in matematične teorije (1965), Algebra (1972), Afina in projektivna geometrija (1982), Diferencialna geometrija (1989) in Eliptične krivulje in eliptične funkcije (1991).

Prešernova nagrada (1952, za knjigo Višja matematika I in II), Kidričeva nagrada (1970, za dela iz uporabe funkcionalne analize v transportni teoriji nevtronov), nagrada AVNOJ (1981), nagrada Republike Slovenije (1992), red dela z rdečo zastavo (1965), red republike s srebrnim vencem (1974), red zaslug za narod z zlato zvezdo (1978), svečana listina in mala plaketa Univerze v Ljubljani (1979).

(september 2007)

Bibliografija raziskovalca