Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Kreft, Ivan
Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu, dr. agronomskih znanosti, redni profesor genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomiral je 1965 na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete ter leta 1968 diplomiral (diploma iz genetike in fiziologije rastlin) in magistriral iz genetike na matematično-naravoslovni fakulteti Univerze v Lundu, Švedska.
Bil je zaposlen v kmetijstvu v Sloveniji ter pri žlahtnjenju rastlin v Nemčiji in na Švedskem. Na Univerzi v Lundu, Švedska, je bil honorarni učitelj, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pa strokovni sodelavec, asistent, docent in izredni profesor. Od leta 1983 je redni profesor genetike na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze. Predava predmeta genetika in vrednotenje kakovosti pridelkov za dodiplomske študente agronomije, predmet genetika evkariontov za biologe ter genetiko rastlinskih metabolitov za agronome in biotehnologe, na podiplomskem študiju predava predmeta razvojna genetika in genetika kmetijskih rastlin. Je avtor prvega slovenskega gimnazijskega učbenika genetike. Leta 1992/93 je bil gostujoči profesor na oddelku za podiplomske študije Univerze v Kjotu, Japonska, leta 2001 pa na biotehnološkem oddelku Univerze Shanxi, Taiyuan, Kitajska. S sodelavci raziskuje genetske, fiziološke in druge osnove kakovosti in uporabnosti pridelkov ajde, ječmena, pire, pšenice, koruze, stročnic in buč; zlasti vsebnost in razporeditev sekundarnih metabolitov, selena, cinka, proteinov, škroba in vlaknin ter ultrastrukturne lastnosti semen. Sodeluje pri molekulsko bioloških raziskavah genov za sintezo rastlinskih metabolitov. V okviru citogenetskih raziskav je prvi podrobneje proučil potek mejoze po kromosomski inverziji ječmena (objavljeno v Hereditas, 1969) ter vpliv s hitrimi nevtroni induciranih prelomov kromosomov na osebkov razvoj rastlin ječmena.
Raziskoval je oblikovanje škroba po avtoklaviranju ajde (J. Agric. Food Chem. 46, 2020–2023, 1998), vplive hidrotermalne obdelave ajde na encimske procese ter in vivo dostopnost škroba ( J. Cereal Sci. , 1998; J. Agric. Food Chem. , 2001), razporeditev flavonoidov v tkivih in genotipih ajde ( J. Agric. Food Chem. 47, 4649–4652, 1999; J. Exp. Bot. 53, 1801–1804, 2002). Raziskoval je genetske osnove graha za nastanek retrogradiranega škroba (J. Agric. Food Chem. 47, 2033-2039, 1999) ter ultrastrukturne vplive na razgradljivost škroba. Pri svojem znanstvenem delu posebej obravnava gojene rastline, tradicionalno značilne za Slovenijo in druge države srednje Evrope, v zadnjih desetletjih pa precej opuščene, kot so tatarska in navadna ajda, plevnata pšenica – pira, buče in druge. Leta 1999 je bil prvi avtor strokovne knjige Das Buchweizenbuch, ki je izšla v okviru dejavnosti EU, druga, razširjena izdaja je izšla leta 2007. Leta 2003 je bil prvi urednik knjige Ethnobotany of Buckwheat (Jinsol Publ. Co., Seoul). Na osnovi upoštevanja njegovih znanstvenih spoznanj so bili izdelani in uvedeni v prodajo novi kakovostni prehranski izdelki v Sloveniji, na Danskem in na Japonskem.
Na svojem raziskovalnem pa tudi širše na okoljskem področju je močno vključen v mednarodne organizacije. Pri raziskovalnem delu je tesno povezan z raziskovalci v Italiji, na Švedskem, Japonskem, Kitajskem, v Indiji in v Koreji. Leta 1980 je v Ljubljani organiziral prvi mednarodni znanstveni simpozij o ajdi, ti simpoziji od tedaj dalje redno trienalno potekajo v različnih državah Azije, Evrope in Severne Amerike. Leta 1981 je v Ljubljani osnoval mednarodni znanstveni bilten Fagopyrum, ki je z leti prerasel v recenzirano znanstveno revijo, do leta 1994 je izhajala v Ljubljani, sedaj pa izhaja v Kjotu na Japonskem, I. Kreft pa je član mednarodnega uredniškega odbora. Do leta 1998 je bil vrsto let glavni tajnik mednarodne organizacije za raziskovanje ajde (IBRA), sedaj pa je član njenega izvršilnega odbora. Kot član odbora za rekombinantno DNK pri Evropski znanstveni fundaciji (EZF) je bil soavtor prvih evropskih priporočil o delu z genetsko modificiranimi organizmi. Leta 2000 je v okviru EU (COST 916) v Sloveniji organiziral evropski simpozij Molecular and genetic interactions involving phytochemicals. Bil je član odbora COST 916, član (eno mandatno obdobje tudi predsednik) znanstvenega komiteja Alpskega foruma, bil je podpredsednik delovne skupine za ajdo in piro pri mednarodni organizaciji za žita ICC na Dunaju, bil je član ustanovne skupščine Zveze evropskih akademij znanosti za kmetijstvo, prehrano in naravo.
V raziskovalno delo uspešno uvaja mlajše znanstvenike. Med kandidati, ki jim je bil mentor pri njihovem znanstvenem delu, so trije redni profesorji in več drugih učiteljev in znanstvenikov. Bil je mentor mnogim doktorandom, magistrandom in diplomantom. Vabljen je k evalvacijam doktoratov na tujih univerzah, k evalvacijam razprav v revijah z visokim faktorjem vpliva ter drugim mednarodnim evalvacijam. Bil je član mnogih organizacijskih odborov ter mednarodnih znanstvenih odborov simpozijev, na vrsti mednarodnih znanstvenih posvetovanj je imel uvodna vabljena predavanja, predaval pa je tudi na mnogih tujih univerzah.
Za svoje obsežno znanstveno, strokovno in pedagoško delo je prejel več domačih in mednarodnih priznanj. S sodelavci je prejel Nagrado Sklada Borisa Kidriča in nagrado Sklada Borisa Kidriča za inovacije. Leta 1997 je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani, istega leta je prejel še častno članstvo v Ukrajinski akademiji znanosti in višjega šolstva, leta 2001 je prejel častni naziv Visiting Professor na Shanxi univerzi na Kitajskem (v sklopu proslav 100 letnice te univerze), leta 2002 pa Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete v Ljubljani za dosežke pri raziskovanju genetskih in drugih osnov hranilne vrednosti kmetijskih pridelkov ter za vključevanje študentov v raziskovalno delo. Leta 2005 je prejel priznanje ambasador RS v znanosti.
Skupščina SAZU je prof. dr. Ivana Krefta 27. maja 1997 izvolila za izrednega člana, 12. junija 2003 pa za rednega člana. Od januarja 2007 je tajnik IV. razreda SAZU za naravoslovne vede in član predsedstva SAZU.
(november 2007)
« Nazaj na spisek članov