Gams, Ivan

Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, doktor znanosti, redni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju.

Po uspešnem zagovoru disertacije Pohorsko Podravje – razvoj kulturne pokrajine na takratni Prirodoslovno-matematični fakulteti decembra 1956 je bil januarja l959 promoviran za doktorja znanosti na Prirodoslovni fakulteti. Po diplomi 1951 je nastopil službo v Inštitutu za geografijo SAZU. Ker se je ukvarjal tudi s krasom, je l. l962 prestopil v Inštitut za raziskovanje krasa SAZU v Postojni kot višji znanstveni sodelavec. Aprila 1966 je nastopil službo v Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, decembra 1966 je bil izvoljen za izrednega in 1972 za rednega profesorja fizične geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, kjer je bil njegov predstojnik in dolgoletni vodja katedre za fizično geografijo.

Izredni član SAZU od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.

Bil je predsednik Jamarskega društva Slovenije, predsednik Geografskega društva Slovenije in upravnik Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU. Bil je (1984–94) urednik oz. sourednik Geografskega zbornika in (1983–95) predsednik znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Na področju krasoslovja je dosegel najvidnejše rezultate pri tipizaciji kraških polj, preučevanju kraške erozije (korozije), oblik kontaktnega krasa in morfologije kapnikov. Kot vodja programske komisije sekretariata 4. mednarodnega speleološkega kongresa je dal pobudo za ustanovitev Mednarodne speleološke zveze in vodil priprave za sklic zbora, na katerem je bila l965 v Ljubljani ta organizacija ustanovljena. Kot predsednik komisije za kraško denudacijo MSZ je l974 dal pobudo in vodil mednarodno preučevanje korozije s pomočjo standardnih apneniških tablet. S pomočjo sodelavcev je izdal slovensko kraško terminologijo in dal pobudo za nastanek hrvaške in srbske izdaje. Raziskave spremenjenosti kraškega površja zaradi kmetijske rabe tal so rodile predlog za ustanovitev študijske skupine Človekov poseg v kras pri Mednarodni geografski zvezi, ki ga je kot vodja jugoslovanske delegacije uspešno zagovarjal na skupščini l. l984 v Parizu. Kot prvi predsednik te skupine je 1987 vodil organizacijo njenega mednarodnega simpozija v Postojni. Za knjigo Kras je 1975 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča

Dal je iniciativo in sodeloval pri nastanku geomorfološke karte Jugoslavije v merilu 1 : 500.000 in sodeloval pri nastajanju njene legende ter legende za merilo 1 : 100.000. Je soavtor treh listov geomorfološke karte Evrope v merilu 1: 2,500.000 v izdaji komisije za geomorfološko kartiranje Mednarodne geografske zveze, pri kateri je sodeloval.

Dopolnil je geografsko regionalizacijo Slovenije in preučeval geoekološko in klimatsko rajonizacijo Slovenije ter geomorfologijo nekaterih predelov. Ugotavljal je temperaturne razmere in temperaturni obrat v vrtačah, kraških poljih in v kotlini. S pomočjo razvrstitve vremenskih postaj po relativni višini je dokazal vseslovenski obstoj najtoplejšega, termalnega pasu. Ugotavljal je vzroke za nihanje Triglavskega ledenika in meril alpska jezera. Preučuje nekatere naravne nesreče in je 1983 uredil prvi zbornik – Naravne nesreče v Sloveniji. Za sodelovanje pri reviji za naravne nesreče Ujma je prejel zlato značko civilne zaščite. Po l985 je vodil priprave za splošno geografsko monografijo Slovenije, ki je bila l997 predana v tisk.

Z referati je sodeloval na slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih zborovanjih, speleoloških ter geografskih kongresih. Na treh je vodil jugoslovansko delegacijo.

Je častni član madžarskega in srbskega geografskega društva, častni predsednik jugoslovanskih geomorfologov, od l993 zaslužni profesor Filozofske fakultete, član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg) in od l996 častni predsednik Zveze geografskih društev Slovenije. 1987 odlikovan z redom dela z zlatim vencem.

(oktober 2007)