Grabec, Igor

Rojen 17. novembra 1939 v Slovenj Gradcu, dipl. inž. fizike 1962, mag. fizike 1969, dr. fizikalnih znanosti 1970 – vse Univerza v Ljubljani.
Upokojeni redni profesor Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani,
1963–71 asistent na Fakulteti za elektrotehniko; 1971–76 docent, 1976–81 izredni profesor, od 1981 do 2007 redni profesor Fakultete za strojništvo, Univerza v Ljubljani. Na FS UL je bil ustanovitelj in predstojnik katedre za sinergetiko. Gostujoči profesor na Physics Laboratory III of The Technical University of Denmark, Lyngby, 1989, in na Department of Theoretical and Applied Mechanics of the Cornell University, Ithaca, NY, ZDA, 1989, 1991, 1993, 1994; Adjunct Professor of Cornell University, Ithaca, NY, USA 1994-1999.
Prof. Igor Grabec je redni član SAZU, Inženirske akademije Slovenije, Mednarodne akademije o raziskavah v proizvodnem inženirstvu - CIRP ter »Honorary member of World Innovation Foundation«. V svojem aktivnem obdobju je sodeloval v mednarodnih znanstvenih ustanovah: The Editorial Board of the ASNT Journal Research in Nondestructive Evaluation, Paper and Program Committee of International Acoustic Emission Symposia, JSNDI, Japonska, Program Organizing Committee of the World Meetings on Acoustic Emission, The Referee Board of ASME Transactions Journal of Engineering for Industry, ASME Journal of Vibrations and Acoustics; omejeno obdobje pa je sodeloval tudi v uredniškem odboru revij Acoustic Emission ter Defektoskopija. Poleg tega je bil včlanjen v Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije, akademijsko društvo SATENA, Društvo za neporušne preiskave ter International Neural Network Society.
Prof. Igor Grabec je predaval na Fakulteti za strojništvo predmeta fizika in opis naključnih pojavov. Ob svojem znanstvenem delu je na podiplomskem študiju strojništva uvedel predmete: sinergetika, kaotična dinamika, nevronske mreže ter akustika in ultrazvok. Na Fakulteti za strojništvo je vodil raziskovalno skupino, v kateri je doslej pripravilo svoja dela 18 doktorjev, 26 magistrov, 61 inženirjev in 12 študentov prejemnikov Prešernove nagrade za raziskovalno delo študentov. Kot priznanje za uresničevanje ciljev visokošolskega izobraževanja mu je bila ob 65-letnici začetkov študija strojništva na pobudo študentov podeljena svečana listina in plaketa Fakultete za strojništvo.
Od diplome do prihoda na Fakulteto za strojništvo je bil honorarni sodelavec Laboratorija za fiziko plazme na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Raziskoval je nelinearne lastnosti ionizacijskih valovanj v šibko-ionizirani plazmi in uspel opisati osnovne lastnosti razvoja turbulence v pozitivnem stebru tlilnega razelektrenja. Ta pojav je nato tudi teoretično pojasnil z modelom nelinearnih ionizacijskih valov. Po prihodu na Fakulteto za strojništvo je začel raziskovati pojav akustične emisije (AE) v obremenjenih snoveh. Razvil je več analizatorjev AE in prijavil tudi nekaj patentov. Pri tem je začel intenzivno sodelovati z industrijskimi laboratoriji na področju neporušnih preiskav in prvi pri nas uvedel analizo AE pri preizkušanju tehniških naprav velikih dimenzij. Ob uvajanju analize AE v industrijsko okolje je delal na osnovnih raziskavah tega pojava. Začel je uvajati optimalno filtriranje signalov AE, kar mu je omogočilo, da je prvi izmeril velikost sil, sproščenih pri martenzitnem faznem prehodu v kovinah in pri razvoju razpok v PMMA. V povezavi z optimalnim filtriranjem je nato začel uvajati v analizo AE simulirane nevronske mreže. Na osnovi nevronske mreže je razvil adaptivni signalni procesor in inteligentni kontroler, ki ju je Cornell Univerza v ZDA zaščitila kot patent in inovacijo. Ob osnovnih eksperimentalnih raziskavah je delal tudi na teoretičnem opisu AE. S sodelavci je izdelal nelinearni dinamski model širjenja razpok v obremenjenih snoveh, ki so ga dopolnili tudi z modernimi metodami molekularne dinamike. Z uporabo nelinearnega dinamskega modela pa mu je uspelo opisati osnovne lastnosti kaotične AE tudi pri rezalnem procesu. V njegovem laboratoriju je bilo pripravljenih več prvenstvenih publikacij s področja uporabe nevronskih mrež pri analizi kaotičnih lastnosti obdelovalnih procesov, kot sta struženje in brušenje, ter napovedovanju poteka kaotičnih časovnih vrst. Na slednjem področju so bili razviti tudi programi za napovedovanje potrošnje električne energije in plina, ki jih uporabljajo različna podjetja v našem okolju.

Na strokovnem področju je doslej neposredno sodeloval z Inštitutom Češke akademije znanosti, Tehniško univerzo Danske v Lyngbyju, več nemškimi univerzami, univerzo v Londonu ter s Cornell univerzo v ZDA. Zlasti s slednjo je bilo sodelovanje zelo uspešno, saj je bil tam Adjunct Professor v obdobju 1994-1999.
V bibliografiji prof. Igorja Grabca najdemo 7 monografij, 8 člankov v monografijah, 116 člankov v recenziranih znanstvenih revijah, 34 člankov v strokovnih revijah, 162 člankov v recenziranih zbornikih mednarodnih konferenc, 61 člankov v zbornikih strokovnih konferenc, 16 patentnih prijav ter približno 100 poročil o raziskovalnih nalogah in industrijski problematiki. Približno dve tretjini publikacij je v angleščini. Med najpomembnejša dela sodi znanstvena knjiga Synergetics of Measurements, Prediction and Control, ki je izšla leta 1997 v Springer Series in Synergetics, napisal pa jo je s soavtorjem W. Sachsejem. V SCI se nahaja o njegovih publikacijah okoli 694 citatov (533 brez avtocitatov) s faktorjem H 15 (13 brez avtocitatov). V zvezi s poukom fizike je napisal učbenik Predavanja iz fizike, v zvezi s poukom naključnih pojavov pa skripta Verjetnost in statistika in s soavtorjem Janezom Gradiškom učbenik Naključni pojavi.
Prof. Igorju Grabcu so bile podeljene naslednje nagrade: Kidričeva nagrada 1989 za vrhunske dosežke na področju raziskav akustične emisije, nagrada Sklada Borisa Kidriča: l. 1972 za delo na področju fizike plazme, l. 1982 za pomembne raziskovalne dosežke na področju AE v mehansko obremenjenih snoveh; nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: l. 1974 za umetno oko za kontrolo žarometov, l. 1977 za detektor AE in senzor AE z vgrajenim pred-ojačevalnikom.

(september 2007)

Bibliografija Igor Grabec - Izbor