Emri, Igor

Rojen 22.maja 1952 v Murski Soboti. Študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je zaključil 1975, potem je bil izvoljen za asistenta, doktoriral je 1981, sledila je izvolitev za docenta 1983, za izrednega profesorja 1988 in za rednega profesorja 1996 na Univerzi v Ljubljani.

Leta 1993 je, skupaj s prof. W.G. Knaussom iz California Institute of Technology, ustvaril novo raziskovalno področje »Mehanika časovno odvisnih materialov - MTDM«, kot oddelek ameriškega znanstvenega združenja »The Society of Experimental Mechanics-SEM«. Istega leta je postal prvi predstojnik tega oddelka in iniciator mednarodnih konferenc na tem področju. 2000 je bil, kot prvi tujec, izvoljen za predsednika tega ameriškega znanstvenega združenja.

1997 je založniška hiša Springer začela z izdajanjem revije »Mechanics of Time Dependent Materilas«, ki danes sodi v zgornjo tretino revij na področju mehanike in reologije. Prof. I. Emri je od ustanovitve revije njen glavni in odgovorni urednik.

Raziskovalno delo I. Emrija je usmerjeno na področje mehanike disipativnih sistemov s poudarkom na študiju vpliva hitrosti spreminjanja termo-mehanskih robnih pogojev na process formiranja strukture polimernih materialov in njihovih makro-, mikro- in nano-kompozitov. Razvil je prvi nelinearni viskoelastični model, v literaturi znan kot model Knauss-Emri, ki omogoča popisovanje nelinearnega vedenja polimerov izpostavljenim kompleksnim časovno-odvisnim termo-mehanskim obremenitvam. V bazi Web-of-Science je model citiran 207 krat.

Za ta znastveni dosežek mu je Ruska akademija naravoslovnih znanosti-RANS podelila medaljo »Kapitsa«, ki je najvišje priznanje te akademije. Na osnovi teh dosežkov je postal tudi redni član te akademije, redni član Ruske inženirske akademije in dopisni član Ameriške akademije za mehaniko–AAM. Leta 2000 je bil uvrščen tudi na seznam v svetu vodilnih strokovnjakov na področju konstrukcijskih polimernih materialov, v knjigi »Who’s Who in Polymers and Plastics«, Society of Plastics Engineers (SPE), ZDA.

V modelu Knauss-Emri je process reorganizacije strukture disipativnih sistemov, popisan z relativnim »notranjim časom«, ki je merilo hitrosti procesa reorganizacije in formiranja strukture materiala. Kompleksnost in kinetika reorganizacije strukture materiala se odražata v stopnji časovne odvisnosti njegovih mehanskih in drugih fizikalnih lastnosti. Časovno odvisnost mehanskih lastnosti popisuje relaksacijski spekter . Določitev mehanskega spektra zahteva inverzno rešitev Fredholmove integralske enačbe prvega ali drugega reda, ki je numerično nestabilna (ill-posed). Eden izmed najuspešnejših numeričnih algoritmov za izračun mehanskih spetrov je algoritem Emri-Tschoeg, ki je v bazi Web-of-Science citiran 231 krat.

Za eksperimentalni študij vpliva termomehanskih robnih pogojev na process formiranja strukture materiala je dr. Emri s sodelavci razvil povsem nov merilni sistem, ki je bil pod imenom »CEM Measuring System« (CEM je kratica Centra za eksperimentalno mehaniko, ki ga v okviru ULJ vodi I. Emri) uvrščen v priročnik »Springer Handbook of Experimental Solid Mechanics«, Springer, 2008.

Model Knauss-Emri, algoritem Emri-Tschoegl in novo razviti merilni sistem je uporabil kot nov inovativni teoretično-experimentalni pristop pri raziskovanju procesov formiranja strukture disipativnih sistemov, v tem primeru poliamidnih materialov, pod vplivom kompleksnih termomehanskih robnih pogojev.

S tem pristopom je v sodelovanju s korporacijo BASF razvil novo generacijo »multimodalnih« poliamidnih materialov, katerih mehanske lastnosti presegajo do sedaj znane materiale za več velikostnih razredov, obenem pa se odlikujejo z lastnostmi, ki jih konvencionalni materiali nimajo. Tehnološki preboj je bil zaščiten s serijo svetovnih in ločenih amerških patentov.

I. Emri je 1997 na FS ustanovil Katedro za mehaniko polimerov in kompozitov v okviru katere uvaja predmete s področja časovno odvisnih materialov in pripadajočih nano-tehnologij. Kot gostujoči professor je predaval na več univerzah v Evropi, na Japonskem in v ZDA. Od 2001 je gostujoči profesor na oddelku za aeronavtiko na uglednem Kalifornijskem tehnološkem inštitutu v ZDA (CalTech).

Od 2002 je član borda strokovne asociacije Wissenschaftlicher Arbeitskreis der Universitäts-Professoren der Kunststofftechnik, ki združuje 25 inštitutov (24 EU in 1 ZDA) na področju polimernih tehnologij. Je tudi ekspert Evroposke komisije za FP4, FP5, FP6 in FP7. Od leta 2005 je tudi član predsedstva Evropskega združenja za reologijo (The European Society of Rheology )

Multimodalni materiali izkazujejo izrazito nelinearno vedenje in so pri majhnih spremembah ekstremnih termo-mehanskih robnih pogojev sposobni formirati strukture, ki izkazujejo sposobnost popolnega zraščanja z okoliškim tkivom, i.e., osteointegracije in/ali kontroliranega razkroja v vnaprej opredeljenem časovnem obdobju. Ta lastnost je odprla možnost uporabe teh materialov v medicinske namene predvsem na področju dentalne in ortopedske kirurgije. Razviti so bili v svetu prvi vsadki, ki izkazujejo sposobnost popolnega zraščanja z okoliškim tkivom in predstavljajo tehnološki preboj na področju implantologije.

Ta dosežek je bil motivacija za ustanovitev Inštituta za sonaravne inovativne tehnologije (2008), ki je v Sloveniji prva neprofitna inštitucija, organizirana v skladu z EU zakonodajo kot EEIG. Inštitut s 4500 m2 raziskovano-proizvodnih prostorov zagotavlja pogoje za integrativno povezovanje raziskovalcev s ciljem ustvarjanja sinergije vrhunskih znanj, ki so potrebna za prenos vrhunskih bazičnih znanj v industrijsko okolje. ISIT od oktobra 2008 zagotavlja vrhunske pogoje za izvajanje do- in podiplomskega študija študentom Univerze v Ljubljani in tujim študentom, ki so vključeni v Evropsko podiplomsko šolo EURHEO, ki združuje 15 elitnih evropskih univerz na tem področju, med njimi je tudi Univerzo v Ljubljani. Prof. Emri je eden izmed ustanoviteljev EURHEO podiplomske šole.

Bibliografija I. Emrija v bazi COBISS obsega 830 bibliografskih enot, od tega več kot 100 znanstvenih člankov, 27 vabljenih predavanj na konferencah, 218 objavljenih prispevkov na konferencah in 10 poglavij v knjigah. V bazi Web-of-Science ima zabeleženih 591 citatov.

I. Emri je prejemnik vrste nagrad in priznanj, me njimi Nagrade sklada Borisa Kidriča, Ambasador Republike Slovenije v znanosti za leto 2001, nagrade »Kapitsa Medal«(1997), ki je najvišja nagrada Ruske akademije naravoslovnih znanosti, nagrade »Outstanding Engineer of the Russian Federation« (2001), ki jo podeljuje Ruska inženirska akademija, ter nagrade »B. J. Lazan« za leto 2010, ki jo podeljuje ameriško združenje The Society of Experimental Mechanics. Leta 2005 je bil izvoljen v izrednega člana SAZU. Je tudi redni član Ruske inženirske akademije (1996), Ruske akademije naravoslovnih znanosti (1997), Inženirske akademije slovenije (1998), Evropske akademije znanosti in umetnosti (2006) in Evropske akademije znanosti (2010).

(december 2010)

Bibliografija COBISS/OPAC