Kahl, Hans Dietrich

Hans-Dietrich Kahl, rojen 4. junija 1920 v Dresdnu, zgodovinar, upokojeni univerzitetni profesor za zgodovino srednjega veka na Zgodovinskem inštitutu Univerze v Giessnu.
Po služenju vojaškega roka (zaradi delne invalidnosti pretežno na tako imenovanem »domovinskem vojnem območju«) in študiju (zgodovina, germansko jezikoslovje, klasična filologija, študij religije) se je zaposlil kot gimnazijski profesor zgodovine, nemščine in latinščine v Hamelnu in Hannovru. V tem času je sprejel vabilo v Delovno skupino za raziskovanje religij, nemško vejo mednarodne raziskovalne organizacije za raziskovanje religij. Postal je tudi član odbora Ministrstva za kulturo, izobraževanje in verske zadeve Spodnje Saške, z nalogo, da bi pripravil smernice za nekonfesionalno zasnovano izobraževanje na področju komparativne religiologije. L. 1953 je začel objavljati zgodovinske razprave. L. 1957 je kot zunanji (izredni) študent Univerze v Göttingenu dosegel doktorski naslov. L. 1959 se je habilitiral s področja srednjeveške zgodovine na Univerzi v Giessnu, ki je bila po daljši prekinitvi delovanja v obnovi. V tem času je bil asistent na oddelku Zgodovina in jeziki v okviru univerzitetnega Inštituta za kontinentalno agrarno in gospodarsko zgodovino, kjer je navezal prve stike tudi s strokovnjaki iz tedanjega »Vzhodnega bloka«. 1961/1962 je kot asistent prvič izvajal samostojna predavanja, dokler ni bila ponovno ustanovljena posebna katedra za to znanstveno področje. Po habilitaciji (1964) se je kot univerzitetni docent zaposlil na novo ustanovljenem »Zgodovinskem inštitutu«, kjer je 1970 postal izredni profesor. L. 1965 je postal član Zgodovinske komisije v Berlinu (Historische Kommission zu Berlin, od 1996 kot emeritus) in član Znanstvenega kroga za Srednjo Nemčijo (Wissenschaftlicher Arbeitskreis für Mitteldeutschland, ukinjenega leta 1990). L. 1978 ga je Svobodna akademija e.V. (Freie Akademie e.V.) imenovala za svojega svetovalca. Gre za privatno izobraževano ustanovo, ki je versko in politično neodvisna in deluje izven univerze. L. 2004 je bil odlikovan s častnim članstvom v tej organizaciji.
L. 1985 se je redno upokojil, pri tem pa je nadaljeval svoje raziskovalno in publicistično delo. 1983–1995 je bil član Duhovnega sveta (Geistiger Rat) Nemške verske skupnosti unitaristov, zadnja štiri leta kot njegov predsednik. Deležen je bil priznanja dveh inozemskih akademij, ki sta ga izvolili za svojega dopisnega člana: 1998 Polska Akademia Umietįetnośći, 2003 pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Kot dvakratni vdovec živi v tretji zakonski zvezi in ima enega sina.
Kahlovo glavno raziskovalno področje je zgodnja doba slovansko-nemške konfrontacije, za katero se je začel zanimati že v šolskih letih, k čemur ga je spodbujala bližina poselitvenega prostora Sorbov. Na tem področju je uvedel namesto dotedanjih regionalno usmerjenih in tematsko izoliranih raziskav in metod primerjalne študije, v katere je vključil celotno stično območje od alpsko-jadranskega območja do Baltskega morja. S tem je v več pogledih postavil most do raziskovalnih tem, ki so bile v medsebojni povezavi. Te raziskovale teme so se odpirale predvsem v zgodovini pokristjanjevanja Srednje in Severne Evrope. Pojavila so se specialna vprašanja, kot na primer, ali so se tedanje misijonske metode na nemškem ozemlju razlikovale od onih v slovanskem svetu. Odgovori na to vprašanje so zahtevali opustitev dotlej uveljavljenega opisovanja golih dejstev. Namesto tega so zahtevale vključevanje osnovne stopnje, kar pomeni po eni strani upoštevanje teološko-kanonskih pogojev za delo misijonarjev in – gledano z vidika zgodovine vere – po drugi strani upoštevanje izhodiščnega mesta nasprotne strani v okviru germanske in slovanske arheologije. Tu in tam so na tem pristopu temeljile primerjalne študije o verskih simbolih države v srednjem veku. Bolj univerzalno so bile zasnovane razprave, ki so sledile, in sicer o vprašanju nacionalizma, o vprašanju Judov in o primerjalni zgodovini denarništva kot ogledala gospodarske zgradbe »starega cesarstva«.
Prijazen odziv, na katerega so naletele Kahlove študije na Poljskem že v petdesetih letih, kažejo na to, da je avtor utrl poti zgodovinskemu raziskovanju, ki je vodilo k mednarodnemu razumevanju, medtem ko je le-to nekdaj tako razumevanje oviralo. Obe omenjeni odlikovanji inozemskih akademij pomenita dobrodošlo potrditev tega dosežka.

Rezultati Kahlovega znanstvenega dela so objavljeni v štirih monografijah, okrog sto člankih večjega obsega in v vrsti krajših prispevkov. Najpomembnejša dela so naslednja:
I. Slawen und Deutsche in der brandenburgischen Geschichte des 12. Jh. Die letzten Jahrzehnte des Landes Stodor (Mitteldeutsche Forschungen 30/I – II), Köln – Graz 1964.
II. Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (= Suplement k zborniku: Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo, ur. R. Bratož), Ljubljana 2002.

Pomembnejše razprave so zbrane v dveh obsežnih antologijah:
I. Streifzüge durch das Mittelalter des Ostalpenraums (ur. R. Bratož – P. Štih), Ljubljana 2008 (s popolno bibliografijo Kahlovih objav do konca 2007 na str. 9-18).
II. Heidenfrage und Slawenfrage im deutschen Mittelalter. Ausgewählte Studien 1953 – 2008
(East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, vol. 4), Leiden, Boston 2011.

Izbor drugih posameznih objav:
1. Europäische Wortschatzbewegungen im Bereich der Verfassungsgeschichte. Ein Versuch am Beispiel germanischer und slawischer Herrschernamen, v: Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte, Germ. Abt. 77 (1960), 154 – 240.
2. Reichsverfassung und Wirtschaft im Spiegel der Münz- und Geldgeschichte Thüringens. Ein Versuch, v: Jahrbuch für die Geschichte Mittel- und Ostdeutschlands 23 (1974), 34 – 98.
3. Symbol- und ideengeschichtliche Grundlagen der Urform kirchlicher Kaiserkrönung, v: Festschrift Helmut Beumann, ur. K.-U. Jäschke – R. Wenskus, Sigmaringen 1977, 57 – 79.
4. Römische Krönungspläne im Komnenenhause? Ein Beitrag zur Entwicklung des Zweikaiserproblems im 12. Jh., v: Archiv für Kulturgeschichte 59, (1977), 239–320.
5. Einige Beobachtungen zum Sprachgebrauch von natio im mittelalterlichen Latein, v: H. Beumann – W. Schröder (ur.); Aspekte der Nationenbildung im Mittelalter (= Nationes I), Sigmaringen 1978, 63–108.
6. Die Vorprägung des Zusammenlebens zwischen Christen und Juden in Deutschland durch die ältere Kirchengeschichte. Frühchristliche Wurzeln von Judenklischees und Antisemitismus, v: J. Albertz (ur.), Judenklischees und jüdische Wirklichkeit in unserer Gesellschaft (Schriftenreihe der Freien Akademie 14), Wiesbaden 1985 = 1989, 153–188.
7. Der sog. „Ludus de Antichristo“ (De finibus saeculi) als Zeugnis frühstauferzeitlicher Gegenwartskritik, v: Mediaevistik 4 (1991), 53–148.
8. Die Kreuzzugseschatologie Bernhards von Clairvaux und ihre missionsgeschichtliche Auswirkung, v: Berhard von Clairvaux und der Beginn der Moderne, ur. D. R. Bauer – G. Fuchs, Innsbruck – Wien 1996, 262–315.
Gl. tudi: J. Strzelczyk, Hans-Dietrich Kahl jako badacz dziejów dawnej Słowiańszczyzny, v: Roczniki Historyczne 69 (Poznań – Warszawa 2003), 202–217.

(februar 2012)

Hans-Dietrich Kahl, born 4th June 1920 in Dresden (Germany), historian, Dr. phil., university professor of medieval history (emeritus) at the Historical Institute of the University Giessen.
After his war service (due to a physical handicap mostly in the so-called “homeland war zone”) and study (history, Germanic philology, the classics and scientific study of religion)
K. worked as senior grade teacher for history, German and Latin in Hameln and Hanover. During that time he answered an invitation of “Arbeitsgemeinschaft für Religionswissenschaft”, the German branch of the international research organization for study of religion, and was committee member of the Lower Saxon Ministry of Culture, Education and Church Affairs in order to issue guidelines for a non-confessionally grounded education in comparative religion. From 1953 on he has come out with historical publications. In 1957 he was allowed as an external student of the University Göttingen to take his doctor’s degree. In 1959 he was given the opportunity to habilitate for his subject of medieval history by the University Giessen which was, after an interim closure, in the state of rebuilding; at that time he held the position of an assistant in the section “Geschichte und Sprachen” of the University’s “Institut für Kontinentale Agrar- und Wirtschaftsforschung”, where he gained first contacts to scholars also from the then “Ostblock”. 1961/62, as an assistant lecturer, he performed the first teaching assignments until, for this subject, a separate professorial chair has been established again. After completion of the habilitation (1964), holding a university lectureship, he changed to the newly founded Historical Institute where he advanced, in 1970, to an extraordinary professor. 1965 he was appointed member of the “Historische Kommission zu Berlin” (1996 emeritus) and of “Wissenschaftlicher Arbeitskreis für Mitteldeutschland” (wound up 1990). 1978 the „Freie Akademie e.V.“ called him to its counsellor; this is a private educational institution, confessionally and party-politically independent and acts outside university; in 2004 he was granted its privilege of honorary membership.
1985 he regularly went into retirement, and he continued his activities of publicizing and doing research. 1983 – 1995 he was member of the “Geistiger Rat” of “Deutsche Unitarier Religionsgemeinschaft”, the last four years as its chairman. Two Academies from abroad paid him a great honour and joy by electing him Corresponding Member, 1998 Polska Akademia Umietįetnośći, 2003 Slovenska Akademija Znanosti in Umenosti. – Having been a widower twice, he is living in his third married state and has a son.
K.’s main field of work have been the beginnings of the Slavic-German confrontation, for which he had already found interest as a schoolboy, animated by his Sorbian vicinity. In this connection he replaced the so far region-oriented isolated examination and thought by comparative studies, in which he incorporated the complete contact zone of early times from the “Alpen-Adria-Raum” up to the Baltic Sea, by bridging to related subjects of research in more than one respect. These fields, above all, opened into the history of “Christianisierung” (conversion to Christianity) of Central and Northern Europe with the particular question, whether the then applied methods in the Germanic area differed from those in the Slavic one. The answers to this question forced to the abandonment of the established description of mere facts and, instead, to the inclusion of the basic level, i.e. concerning the theologic-canonistic preconditions of the missionaries on the one hand and – seen in light of history of religion – the starting point of the opposite side in the framework of Germanic and Slavic archaeology on the other hand. Casually, comparative studies into the religious symbolism of the State of the Middle Ages resulted from his approach. More universally worded scientific papers for the problem of nationalism, for the Jewish question, and for the comparative monetary history as a mirror of the economic structure of “das Alte Reich” followed. A friendly response which K.’s papers met in Poland already during the 1950ies proved that he had paved ways to place historical research as being devoted to international understanding to which formerly it had so often worked against. The above mentioned nominations to foreign Academies involved a welcome confirmation.
Results of K.’s efforts are set forth in four monographs, in about 100 papers of a bigger volume, and a series of smaller contributions. Main works are:
“Slawen und Deutsche in der brandenburgischen Geschichte des 12. Jh. Die letzten Jahrzehnte des Landes Stodor“ (Mitteldeutsche Forschungen 30/I – II), Köln – Graz 1964, and:
„Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum“ (= Supplement to Slovenija in sosednje dežele karolinsko dobe, ed. R. Bratož), Lubljana 2002.
More important treatises were summed up in two voluminous anthologies:
“Streifzüge durch das Mittelalter des Ostalpenraums”, edd. R. Bratož – P. Štih, Lubljana 2008, and:
“Heidenfrage und Slawenfrage im deutschen Mittelalter” (East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, vol. 4), Leiden, presumably 2011, both with a comprehensive bibliography.

Exemplary for further single titles:

1. Europäische Wortschatzbewegungen im Bereich der Verfassungsgeschichte. Ein Versuch am Beispiel germanischer und slawischer Herrschernamen, in: Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte, Germ. Abt. 77 (1960), 154 – 240
2. Reichsverfassung und Wirtschaft im Spiegel der Münz- und Geldgeschichte Thüringens. Ein Versuch, in: Jahrbuch für die Geschichte Mittel- und Ostdeutschlands 23 (1974), 34 – 98
3. Symbol- und ideengeschichtliche Grundlagen der Urform kirchlicher Kaiserkrönung, in: Festschrift Helmut Beumann, edd. K.-U. Jäschke – R. Wenskus, Sigmaringen 1977, 57 – 79
4. Römische Krönungspläne im Komnenenhause? Ein Beitrag zur Entwicklung des Zweikaiserproblems im 12. Jh., in: Archiv für Kulturgeschichte 59, (1977), 239 – 320
5. Einige Beobachtungen zum Sprachgebrauch von natio im mittelalterlichen Latein, bei H. Beumann – W. Schröder (Hgg.); Aspekte der Nationenbildung im Mittelalter (= Nationes I), Sigmaringen 1978, 63 – 108
6. Die Vorprägung des Zusammenlebens zwischen Christen und Juden in Deutschland durch die ältere Kirchengeschichte. Frühchristliche Wurzeln von Judenklischees und Antisemitismus, in: J. Albertz (ed.), „Judenklischees und jüdische Wirklichkeit in unserer Gesellschaft“ (Schriftenreihe der Freien Akademie 14), Wiesbaden 1985 = 1989, 153 – 188
7. Der sog. „Ludus de Antichristo“ (De finibus saeculi) als Zeugnis frühstauferzeitlicher Gegenwartskritik, in : Mediaevistik 4 (1991), 53 – 148
8. Die Kreuzzugseschatologie Bernhards von Clairvaux und ihre missionsgeschichtliche Auswirkung, in: Berhard von Clairvaux und der Beginn der Moderne, edd. D. R. Bauer – G. Fuchs, Innsbruck – Wien 1996, 262 – 315
Cf. J. Strzelczyk, Hans-Dietrich Kahl jako badacz dziejów dawnej Słowiańszczyzny, in:Roczniki Historyczne 69 (Poznań – Warszawa 2003), 202 – 217

(December 2010)