Kernel, Gabrijel

Gabriel Kernel, rojen 14. septembra 1932 v Kočah (Postojna), dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike na FMF Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.
Diplomiral je na Odseku za tehniško fiziko FNT. Do magisterija in doktorata 1965 je bil zaposlen na Institutu Jožef Stefan, najprej kot laborant, nato kot asistent. Od 1960 do1965 honorani asistent za fiziko na MF in FE. Od 1966 do 1968 je bil kot znanstveni sodelavec na Univerzi v Oxfordu in od 1967 Hartord College-u. Po vrnitvi je postal znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan. 1970 je bil izvoljen za docenta, 1976 za izrednega in leta 1981 za rednega profesorja na Univerzi v Ljubljani. V med 1975 in 1983 je bil vključen v delo evropskega raziskovalnega središča CERN v Ženevi, v 1981 in 1982 kot znanstveni sodelavec CERN. Med 1984 in 1999 je bil član kolaboracije ARGUS v DESY v Hamburgu in od 1998 do 2004 član kolaboracije DELPHI v CERN v Ženevi. 1970 je bil predsednik UO Instituta Jožef Stefan in 1972 načelnik. Med 1982 in 1986 je vodil Odsek za fiziko jedra ter 1993 Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. Med 1970 in 1973, 1983 in 1988 ter od 1992 do 2001 je bil član znanstvenega sveta Inst. Jožef Stefan in od 1992 do 2008 član UO. Od 1984 do 1991 je bil vodja podiplomskega študija na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani. Med 1976 in 1979 je bil član komisije za naravoslovno-matematične vede na Raziskovalni skupnosti Slovenije. Do 1991 le bil koordinator za conference s področja fizike osnovih delcev za Jugoslavijo, pozneje nekaj let za Slovenijo. Od 1996 do 2000 je bil koordinator Ministrstva za znanost in tehnologijo za fiziko. Od 1995 do 1997 je bil član senata Univerze v Ljubljani, od 1995 do 1999 senata FMF ter med 1998 in 2005 član senata Politehnike Nova Gorica. Med 2006 in 2010 je bil predsednik Znanstvenega sveta za naravoslovje pri ARRS.
6. junija 1995 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU in 7. junija 2001 za rednega. Od leta 2008 je načelnik Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU.
Med 1957 in 1965 je na Institutu Jožef Stefan s sodelavci gradil comptonski spektrometer in sodeloval pri prvih meritvah absorpcije žarkov gama na atomskih jedrih. V 1966 in 1967 je na Univerzi v Oxfordu meril inverzne fotojedrske reakcije, inducirane s protoni in delci alfa, ter s tem v zvezi sodeloval pri testiranju invariantnosti na obrat časa. Med 1968 in 1974 je na Institutu Jožef Stefan sodeloval pri meritvah parcialnih fotojedrskih procesov. V analizo merskih podatkov je vpeljal metodo za določevanje presekov za prehode na različna stanja končnih jeder. Je začetnik eksperimentalne fizike osnovnih delcev v Sloveniji. V letih med 1975 in 1977 je kot član mednarodne kolaboracije Omicron v CERN-u gradil spektrometer za pione in do 1981 sodeloval pri meritvah presekov za sipanje pionov na jedrih, zavornega sevanja pionov na protonu ter redkega razpada nevtralnega piona na elektronsko-pozitronski par. 1979 je predlagal meritve tvorbe pionov pri reakciji pionov s protoni, ki so pomembne za razumevanje procesov močne interakcije pri nizkih energijah. Po odobritvi meritev je prevzel vodstvo kolaboracije, ki je opravila meritve v 1981 in 1982. 1984 se je z mlajšimi sodelavci vključil v mednarodno kolaboracijo ARGUS v raziskovalnem središču DESY v Hamburgu, kjer so prvi izmerili mešanje nevtralnih mezonov B. Tu je vodil skupino raziskovalcev, ki je določila vrednost sklopitvene konstante močne interakcije in izmerila več presekov za dvofotonske reakcije. Po vključitvi v kolaboracijo DELPHI 1998 je sodeloval pri določitvi sklopitvenega parametra treh šibkih umeritvenih bozonov in pri analizi asimetrije naprej-nazaj pri razpadih nevtralnega umeritvenega mezona v par kvark-antikvark b. Na Oddelku za fiziko je predaval naslednje predmete: Fizika I, Fizika jedra in osnovnih delcev, Kvantna fizika. Na podiplomskem študiju je vodil seminar in predaval Eksperimentalno fiziko osnovnih delcev.
Objavil je približno 300 člankov v mednarodnih revijah in imel številne predstavitve svojih raziskav na mednarodnih konferencah. Po Web of Science ima 5832 citatov. Med pomembnejša dela spadajo naslenje serije člankov. Fotojedrska absorpcija: Phys. rev. 1959, vol. 114, str. 1621-1622, Nucl. phys., Sect. A. 1968, vol. 117, str. 124-128; 1969, vol. 128, str. 426-432; 1969, vol.138, str.253-272. Parcialne fotojedrske reakcije: Nucl. instrum. methods, 1972, vol.103, str. 189-196; Phys. rev. C. Nucl. phys. 1974, vol.9, str.1901; 1976, vol.13, str.1852-1863. Inverzne fotojedrske reakcije: Nucl. phys., Sect. A. 1969, vol.123, str.205-214; 1969, vol.135, str.193; 1969, vol.138, str.253-272. Test invariantnosti na obrat časa z reakcijo 12C(α,γ)16O: Phys. Let. Sect. B. 1970, vol.33, str.291-293. Interakcija med protonom in pionom ter tvorba piona pri tej nterakciji: Phys. lett., Sect. B. 1980, vol.94, str.323-326; Phys. lett., Sect. B. 1989, vol.216, str.244-248; 1989, vol.225, str.198-202; Z. Phys. C, Part. fields, 1990, vol.48, str.201-207; 1991, vol.51, str.377-386. Odkritje mešanja mezonov B: Phys. lett., Sect. B. 1987, vol. 192, str. 245-252. Meritev sklopitvene konstante močne interakcije: Phys. lett., Sect. B. 1987, vol.199, str.291-296. Dvofotonske reakcije: Phys. lett., Sect. B. 1987, vol.199, str.457-461; 1989, vol.217, str.205-210; 1991, vol.267, str.535-540; 1994, vol.332, str. 451-457; 1994, vol.338, str. 390-396; 1996, vol.374, str. 265-270; Z. Phys. C, Part. fields, 1990, vol.48, str.183-190; 1991, vol.50, str.1-10. 1997, vol. 74, str. 469-477; The European physical journal. C, 2000, vol.16, str.435-444. Meritev trojne sklopitve umeritvenih bozonov: Phys. lett., Sect. B. 2001, vol.502, str.9-23.
Sodobitnik Kidričevih nagrad, 1960, 1970, in Sklada Borisa Kidriča, 1975. Dobitnik Kidričeve nagrade, 1991, in priznanja ambasador Republike Slovenije za znanost, 1992.

(junij 2011)

Bibliografija raziskovalca