Kernel, Gabrijel

Rojen 14. septembra 1932 v Kočah (Postojna), dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.

Diplomiral je na Odseku za tehniško fiziko FNT. Do magisterija in doktorata l. 1965 je bil zaposlen kot asistent na Institutu Jožef Stefan. Po doktoratu je bil eno leto kot štipendist in eno leto kot znanstveni sodelavec na univerzi v Oxfordu. Po vrnitvi je postal znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan. L. 1970 je bil izvoljen za docenta, l. 1976 za izrednega in leta 1981 za rednega profesorja na Univerzi v Ljubljani. V l. med 1975 in 1983 je bil vključen v delo evropskega raziskovalnega središča CERN v Ženevi, v l. 1981 in 1982 kot znanstveni sodelavec CERN. Med l. 1984 in 1999 je bil član kolaboracije ARGUS v DESY v Hamburgu in od 1998 do 2004 član kolaboracije DELPHI v CERN v Ženevi.

V času med 1957 in 1965 je na Institutu Jožef Stefan sodeloval pri gradnji comptonskega spektrometra in z njim raziskoval absorpcijo žarkov gama na atomskih jedrih. V l. 1966 in 1967 je na univerzi v Oxfordu meril inverzne fotojedrske reakcije, inducirane s protoni in delci alfa, ter s tem v zvezi sodeloval pri testiranju invariantnosti na obrat časa. V l. med 1968 in 1974 je na Institutu Jožef Stefan sodeloval pri meritvah parcialnih fotojedrskih procesov. V analizo merskih podatkov je vpeljal metodo za določevanje presekov za prehode na različna stanja končnih jeder.

V Slovenijo je vpeljal raziskave fizike osnovnih delcev. V l. med 1975 in 1977 je kot član mednarodne kolaboracije Omicron v CERN-u gradil spektrometer za pione. Do l. 1981 je sodeloval pri meritvah presekov za sipanje pionov na jedrih, zavornega sevanja pionov na protonu ter redkega razpada nevtralnega piona na elektronsko-pozitronski par. L. 1979 je predlagal meritve tvorbe pionov pri reakciji pionov s protoni, ki so pomembne za razumevanje procesov močne interakcije pri nizkih energijah. Po odobritvi meritev je prevzel vodstvo kolaboracije, ki je opravila meritve v l. 1981 in 1982. L. 1984 se je skupaj z mlajšimi sodelavci vključil v mednarodno kolaboracijo ARGUS v raziskovalnem središču DESY v Hamburgu. Najpomembnejše odkritje kolaboracije je določitev mešanja nevtralnih mezonov B. Tu je vodil skupino raziskovalcev, ki je določila vrednost sklopitvene konstante močne interakcije iz meritve radiacijskega razpada resonance upsilon in izmerila več presekov za dvofotonske reakcije. Po vključitvi v kolaboracijo DELPHI l. 1998 se je pretežno ukvarjal z določitvijo sklopitvenega parametra treh šibkih umeritvenih bozonov ter z analizo asimetrije naprej-nazaj pri razpadih nevtralnega umeritvenega mezona v par kvark-antikvark b. Objavil je okrog 300 člankov v mednarodnih revijah s področja fizike jedra in osnovnih delcev in rezultate svojih raziskav predstavil na številnih mednarodnih konferencah.

L. 1970 je bil predsednik upravnega odbora Instituta Jožef Stefan. L. 1972 je bil načelnik Oddelka za fiziko na Institutu Jožef Stefan. Med l. 1982 in 1986 je vodil Odsek za fiziko jedra ter l. 1993 Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. Med l. 1970 in 1973, 1983 in 1988 ter od 1992 do 2001 je bil član znanstvenega sveta Instituta Jožef Stefan in od 1992 do 2008 član upravnega odbora. Od l. 1984 do 1991 je bil vodja podiplomskega študija na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani. Med l. 1976 in 1979 je bil član komisije za naravoslovno-matematične vede na Raziskovalni skupnosti Slovenije. Od 1996 do 2000 je bil koordinator Ministrstva za znanost in tehnologijo za fiziko. Od l. 1995 do 1997 je bil član senata Univerze v Ljubljani, ter med leti 1998 in 2005 član senata Politehnike Nova Gorica. Od leta 2006 je predsednik Znanstvenega sveta za naravoslovje pri Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Od 6. junija 1995 je izredni član SAZU, od 7. junija 2001 pa redni član SAZU.

Sodobitnik Kidričevih nagrad, 1960, 1970, in Sklada Borisa Kidriča, 1975. Dobitnik Kidričeve nagrade, 1991, in priznanja ambasador Republike Slovenije za znanost, 1992.

(november 2007)

Bibliografija raziskovalca