Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Zadravec, Franc
Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. L. 1947 končal gimnazijo v Murski Soboti, l. 1952 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz slovenskega jezika s književnostjo in ruskega jezika s književnostjo. Profesor in pobudnik študijske knjižnice v Murski Soboti (1952–57). 1962 napravil doktorat iz literarnozgodovinskih znanosti. Od 1962 docent, od 1967 izredni, od 1973 redni profesor za slovensko literarno zgodovino, od 1993 zaslužni profesor Filozofske fakultete.
Od 29. marca 1979 izredni, od 23. maja 1983 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Težišče njegovih raziskav so novejša obdobja slovenske književnosti od simbolizma/moderne naprej. Vse tri literarne zvrsti in literarno kritiko preučuje kot izraz in sintezo umetnikove osebnosti in družbeno-zgodovinske danosti. Posebni poudarki veljajo umetnosti Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Slavka Gruma, Ivana Preglja, Miška Kranjca in Prežihovega Voranca v primernem evropskem literarnem kontekstu. Posebne študije so namenjene ekspresionistični liriki, prozi in dramatiki, teoriji realizma po moderni, novejši literarni kritiki, slovenski zamejski koroški literaturi in slovenskemu romanu XX. stoletja.
Izdal je knjige: Miško Kranjec 1908–1935 (1963), Oktobrska revolucija in slovenska literatura (1968), Književna esejistika in kritika (1967), Slovenska književnost 1945–1965, Zgodovina slovenskega slovstva V, Nova romantika in njeni obliki realizma (1970), Zgodovina slovenskega slovstva VI, VII, Ekspresionizem in socialni realizem, 1. in 2. del (1972), Zgodovina slovenskega slovstva (1973, skupaj z Jožetom Pogačnikom), Istorija slovenačke književnosti (Beograd 1973, skupaj z J. Pogačnikom), Slovenska besedna umetnost v prvi polovici XX. stoletja (1974), Literarni teoretik in kritik Josip Vidmar (1976), Elementi slovenske moderne književnosti (1980), Umetnikov “črni piruh” (1981), Alojz Gradnik (1981), Josip Vidmar (Novi Sad 1981), Srečko Kosovel, 1904–1926 (1986), Poet prekmurskih ravnin Miško Kranjec, 1908–1983 (1988), Cankarjeva ironija (1991), Slovenska ekspresionistična literatura (1993), Slovenski roman XX. stoletja. Prvi del (1997), Slovenska književnost II. Moderna - Ekspresionizem - Socialni realizem (1999), Slovenski roman XX. stoletja. Drugi analitični del in nekaj sintez (2002), Sto slovenskih pesnikov. Dvainštirideset portretov (druge napisal dr. Igor Grdina) (2004), Slovenski roman XX. stoletja. Tretji analitični del in sinteze (2005), Miško Kranjec. Monografija (2007).
V revijah in zbornikih je objavil 37 enot.
Uredil in s študijami opremil Panonski zbornik (1966), Cankarjev zbornik (1976, souredil), Obdobja IV – Simbolizem (1982), Obdobja V – Ekspresionizem (1983), Obdobja VII – Socialni realizem (1985), 15 knjig Miška Kranjca, po eno Ivana Cankarja, Ivana Potrča, Antona Ingoliča, Lojzeta Krakarja, Rada Bordona, Bena Zupančiča, Vladimirja Kralja in Frančka Bohanca. Za zbirko Kondor 4 knjige. Kot sourednik knjižnih zbirk Naša beseda in Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev je uredil 25 enot. Za zbirko Slovenačka književnost pri Matici srbski je uredil in napisal uvodni študiji Miško Kranjec, Pripovetke (1975) in Crveni atom, Slovenačka ekspresionistička lirika (1987), za Prešernovo družbo Sveta si, zemlja, Slovenska pokrajinska in domovinska pesem (1988). – Za knjigo Die slowenische Literatur in Kärnten napisal razpravo Die slowenische Gegenwartsliteratur in Kärnten – Anklage und Widerstand (str. 37–151, Celovec 1991). – Monologi in dialogi z resničnostjo (Antologija slovenske koroške literature, Celovec 1995).
Objavil je čez 270 znanstvenih razprav, študij in člankov doma in v tujini. Izbrana bibliografija je objavljena v Slavistični reviji 1985, str. 475–483, in 1996, str. 113–123.
Urejal je revijo Jezik in slovstvo (literarnozgodovinski del, 1959–69); član uredniškega odbora Slavistične revije od 1973, njen odgovorni urednik od 1981 do 1997.
Udeležil se je številnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih znanstvenih srečanj, sodeloval je z referati, tudi na kongresih slavistov v Sofiji (1963), Varšavi (1973), Zagrebu (1978), Kijevu (1983) in Bratislavi (1993).
V poletnih semestrih (1977, 1982) predaval na univerzi v Celovcu, en semester na univerzi v Trstu (1988), enotedenska predavanja na univerzah v Berlinu, Leipzigu in Regensburgu, posamezna v Novem Sadu, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, v Innsbrucku, Missouriju, Kolumbiji, Jeni, Giessnu, Bonnu, Göttingenu, Mannheimu, Tübingenu.
Leta 1977 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1984 Kidričevo nagrado. Bil je odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki (1980) in s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije (1977). Je častni član Slavističnega društva Slovenije.
(september 2007)
« Nazaj na spisek članov