Naročite se na zadnje novice in objave SAZU
Zadravec, Franc
Rojen je 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. L. 1947 je maturiral na gimnaziji v Murski Soboti, 1952. diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz slovenskega jezika s književnostjo in ruskega jezika s književnostjo. V letih 1952–1957 profesor na gimnaziji in pobudnik – ravnatelj študijske knjižnice v Murski Soboti. Od 1957 asistent na slavistiki, 1962 napravil literarnozgodovinski doktorat. Od 1962 docent, 1967 izredni, 1973 redni profesor za slovensko literarno zgodovino.
Leta 1979 postal dopisni, 1983 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Težišče njegovih raziskav in analiz so obdobja novejše slovenske književnosti od moderne naprej. Vse tri literarne zvrsti in literarno kritiko preučuje kot izraz in sintezo umetnikovih osebnosti in družbenozgodovinskih danosti. Posebni poudarki veljajo umetnosti Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Slavka Gruma, Ivana Preglja, Franceta Bevka, Cirila Kosmača, Miška Kranjca in Prežihovega Voranca v ustreznem evropskem literarnem kontekstu. Študije zajemajo tudi ekspresionistično liriko, prozo in dramatiko, teorijo realizma po moderni, novejšo literarno kritiko, slovenski roman XX. stoletja in slovensko zamejsko literaturo.
Napisal je knjige: Miško Kranjec 1908–1935 (1963), Oktobrska revolucija in slovenska literatura (1968), Književna esejistika in kritika (1967), Slovenska književnost (1945–1965), Zgodovina slovenskega slovstva V, Nova romantika in mejni obliki realizma (1970), Zgodovina slovenskega slovstva VI, VII, Ekspresionizem in socialni realizem, 1. in 2. del (1972), Zgodovina slovenskega slovstva (1973, skupaj z Jožetom Pogačnikom), Istorija slovenačke književnosti (Beograd, 1973, skupaj z Jožetom Pogačnikom), Slovenska besedna umetnost v prvi polovici XX. stoletja (1974), Literarni teoretik in kritik Josip Vidmar (1976), Elementi slovenske moderne književnosti (1980), Umetnikov »črni piruh« (1981), Alojz Gradnik (1981), Josip Vidmar (Novi Sad, 1981), Srečko Kosovel (1986), Poet prekmurskih ravnin Miško Kranjec (1988), Cankarjeva ironija (1991), Slovenska ekspresionistična literatura (1993), Slovenski roman XX. stoletja, prvi del (1997), drugi del (2002), tretji del (2005).
Uredil in s študijami opremil je Panonski zbornik (1996) – objavil študije o Edvardu Kocbeku, Mišku Kranjcu in Antonu Vratuši –, Cankarjev zbornik (1976, souredil), Obdobja IV – Simbolizem (1982), Obdobja V – Ekspresionizem (1983), Obdobja VII – Socialni realizem (1985). Izbral – skupaj z avtorjem – in z analizami opremil je 15 knjig Miška Kranjca. Po eno Ivana Cankarja, Ivana Potrča, Antona Ingoliča, Lojzeta Krakarja, Rada Bordona, Bena Zupančiča, Vladimirja Kralja, Frančka Bohanca in Pesmi Rudolfa Maistra-Vojanova (1988). Za zbirko Slovenačka književnost pri Matici srbski je uredil in napisal uvodni študiji Miško Kranjec, Pripovetke (1975) in Crveni atom, Slovenačka ekspresionistična lirika (1987). Prešernova družba mu je izdala antologijo Sveta si, zemlja. Slovenska pokrajinska in domovinska pesem (1988). Za knjigo Die slowenische Literatur in Kärnten napisal razpravo Die slowenische gegenwartsliteratur in Kärnten – Anklage und Wiederstand (str. 37–151, Celovec 1991). – Monologi in dialogi z resničnostjo (Antologija slovenske koroške literature. Celovec 1991).
Objavil čez 300 znanstvenih razprav, študij in člankov doma in v tujini. Izbrana bibliografija je objavljena v Slavistični reviji 1985, str. 475–483 in 1996, str. 133–123.
Urejal literarno zgodovinski del revije Jezik in slovstvo 1959–1969, bil član uredniškega odbora Slavistične revije od 1973, njen odgovorni urednik pa do 1981 do 1997. V zadnjih letih izdal monografijo Miško Kranjec (2007), izbor študij in razprav Pesništvo in prostost (2008), Zvezde kresnih večerov (analiza dvajsetih nagrajenih romanov od 1991–2010 (2010) in Slovenska literarna satira od Ivana Cankarja do Slavka Pregla (2010).
Leta 1977 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1984 Kidričevo nagrado. Leta 1980 odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, leta 1997 s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Od leta 1993 zaslužni profesor Filozofske fakultete. Je častni član Slavističnega društva Slovenije.
(december 2010)
« Nazaj na spisek članov