Forstnerič, Franc

Franc Forstnerič se je rodil 1. maja 1958 v Ljubljani. Maturiral je 1975 na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani. L. 1980 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, 1985 pa je iz matematike doktoriral na University of Washington v Seattlu, ZDA. Med doktorskim študijem je bil prejemnik Fulbrightove štipendije, v letu 1984/85 pa je prejemal tudi prestižno Sloanovo doktorsko štipendijo. L. 1985 se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil 1986–89 docent, 1989–93 pa izredni profesor za matematiko. L. 1988 je za svoje znanstveno delo prejel Kidričevo nagrado. L. 1991 je odšel na University of Wisconsin-Madison v ZDA. Tam je prvi dve leti poučeval kot gostujoči profesor, 1993–2000 pa je imel na tej univerzi stalno profesorsko pozicijo, najprej kot izredni profesor in od 1994 naprej kot redni profesor. Naziv rednega profesorja matematike je prejel 1994 tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer je sedaj zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko. Od 2007 do 2009 je opravljal funkcijo dekana Fakultete, 2011 pa je bil ponovno izvoljen v to funkcijo za mandatno obdobje 2011–2013. L. 1999 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU, 2005 pa je postal njen redni član.

Forstnerič je imel daljša gostovanja na številnih tujih znanstvenih ustanovah: na Université de Provence v Marseillu v Franciji (januar–februar 1986), na Institutu Mittag-Leffler v Stockholmu na Švedskem (1987/88), na University of Wisconsin v Madisonu, ZDA (september 1988, 1991–93), na Max-Planckovem inštitutu za matematiko v Bonnu v Nemčiji (februar–junij 1990), na Université de Lille v Franciji (maj–junij 1994), na Università degli Studi v Rimu v Italiji (februar–marec 2007) in na Universitaet Bern v Švici (maj–junij 2007). Imel je vabljena predavanja na več kot sedemdesetih mednarodnih konferencah v Evropi, ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Japonskem. Sodeloval je v programskih odborih desetih mednarodnih znanstvenih konferenc. Kot recenzent in član ekspertnih teles je sodeloval pri ocenjevanju znanstvenih projektov pri ameriški znanstveni fundaciji (NSF), pri švedski znanstveni fundaciji (NFR) in pri Švedski kraljevi akademiji znanosti. Od 2000 do 2005 je bil nacionalni koordinator za matematiko pri NZRS, od 2000 do 2004 pa tudi član komisije Republike Slovenije za nagrade in priznanja. L. 2011 je bil na predlog SAZU izvoljen za predsednika komisije za naravoslovno-matematične vede pri ARRS.
Svoje najvidnejše znanstvene rezultate je Forstnerič dosegel na nekaj sklopih problemov s področja kompleksne analize in geometrije: robna regularnost pravih holomorfnih preslikav, polinomska konveksnost, konstrukcije pravih holomorfnih preslikav in vložitev v kompleksne mnogoterosti, holomorfni avtomorfizmi evklidskih prostorov, homotopski princip in njegova uporaba v kompleksni analitični geometriji, metoda lepljenja holomorfnih sprejev in uporabe. Do 2011 je objavil dvainsedemdeset izvirnih znanstvenih del, dva pregledna znanstvena članka, tri objavljene znanstvene prispevke na konferenci, tri poglavja v monografskih publikacijah ter eno samostojno znanstveno monografijo, objavljeno pri založbi Springer-Verlag v zbirki »Ergebnisse der Mathematik und ihre Grenzgebiete«. Vrsta njegovih znanstvenih del je objavljenih v revijah, ki sodijo med pet odstotkov najvišje uvrščenih matematičnih revij po Science Citation Index (SCI) faktorju vpliva. Indeks SCI navaja 402 čista citata in 1026 normiranih citatov njegovih del, v matematični bazi MathSciNet pa je navedenih 666 citatov iz obdobja po letu 2000.

V svojih delih po letu 2000 je Forstnerič obravnaval predvsem nelinearne analitične probleme o obstoju in homotopski klasifikaciji holomorfnih preslikav Steinovih mnogoterosti in singularnih Steinovih prostorov v splošne kompleksne mnogoterosti. S soavtorico je najprej postavil na trdne temelje rezultat Mikhaela Gromova (1989) o veljavnosti homotopskega principa za preslikave v mnogoterosti z dominantnim sprejem (Math. Annalen 2000, 2002; Math. Zeitschrift, 2001). Dobljene rezultate je nato posplošil na mnogoterosti z dominantno družino sprejev (Math. Zeitschrift, 2002) in na multivalentne preslikave (Forum Math., 2003). L. 2003 je v reviji Acta Mathematica izšla njegova razprava »Noncritical holomorphic functions on Stein manifolds«, v kateri je dokazal homotopski princip za holomorfne submerzije Steinovih mnogoterosti v evklidske prostore in ob tem rešil skoraj petdeset let star problem o obstoju holomorfnih funkcij brez kritičnih točk na Steinovih mnogoterostih. L. 2006 je v reviji Annals of Mathematics izšlo njegovo delo »Runge approximation on convex sets implies the Oka property«, v katerem je dokazal ekvivalentnost homotopskega principa za preslikave Steinovih prostorov v dano kompleksno mnogoterost X s preprosto Rungejevo aproksimacijsko lastnostjo. S tem je rešil problem, ki ga je 1989 zastavil M. Gromov, prejemnik Abelove nagrade za matematiko v letu 2009. Ena od pomembnih in zelo uporabnih analitičnih metod, razvitih v njegovem delu o homotopskem principu, je tehnika lepljenja holomorfnih sprejev. To metodo je pozneje skupaj s soavtorico izpopolnil in uporabil pri rešitvi vrste analitičnih problemov; omenimo naj konstrukcije pravih holomorfnih preslikav in vložitev Riemannovih ploskev in strogo psevdokonveksnih domen v q-konveksne kompleksne prostore (Duke Mathematical Journal; Amer. J. Math; Forum Math.) ter nova obravnava ter posplošitve rezultatov o plurisubharmoničnosti ogrinjač nekaterih klasičnih disk-funkcionalov.

Glavnino svojega znanstvenega dela po letu 2000 je Forstnerič povzel v samostojni znanstveni monografiji z naslovom »Stein Manifolds and Holomorphic Mappings (Homotopy Principle in Complex Analysis)«, ki je 2011 izšla pri ugledni mednarodni založbi Springer-Verlag iz Berlina.

Izbor najpomembnejših bibliografskih enot:
F. Forstnerič: Extending proper holomorphic mappings of positive codimension. Invent. Math. 95 (1989), no. 1, 31-61.
F. Forstnerič in J.-P. Rosay: Approximation of biholomorphic mappings by automorphisms of Cn. Invent. Math. 112 (1993), no. 2, 323-349.
F. Forstnerič in Jasna Prezelj: Oka's principle for holomorphic submersions with sprays. Math. Ann. Math. Ann. 322 (2002), no. 4, 633-666.
F. Forstnerič : Noncritical holomorphic functions on Stein manifolds. Acta Math. 191 (2003), no. 2. 143-189.
F. Forstnerič: Runge approximation on convex sets implies the Oka property. Ann. Of Math. (2) 163 (2006), no. 2, 689-707.
F. Forstnerič: Holomorphic flexibility properties of complex manifolds. Amer. J. Math. 128 (2006), no. 1, 239-270.
F. Forstnerič: Stein Manifolds and Holomorphic Mappings. Ergebnisse der Mathematik und ihrer Grenzgebiete, vol. 56. Springer-Verlag, Berlin, 2011 489 str., ilustr. ISBN 978-3-624-22249-8. ISBN 987-3-642-222250-4.

(januar 2012)