Ferluga, Dušan

Dušan Ferluga (Grubišno polje, 28. maja 1934), zdravnik (dr. med.), dr. znanosti, specialist patolog, redni profesor patologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
Rodil se je v družini tržaških Slovencev na Hrvaškem. Od 1947 živi v Sloveniji. Diplomiral je na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila 1961 na mestu zdravnika na Interni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Usmeril se je v klinčno patologijo internističnih strok in 1966 pridobil naziv specialist patolog. Doktor znanosti je postal 1972 s temo »Lipopigmenti v jetrih«. Leta 1973 je bil habilitiran za docenta, 1975 za izrednega profesorja in 1980 za rednega profesorja za predmet patologija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od 1976 do 1988 je bil predstojnik Katedre za patologijo, v letih 1988–2001 pa predstojnik Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjeval na univerzah na Dunaju (1973), v Londonu (1977), Bernu (1980), Oslu (1984) in New Yorku (1985). Bil je gostujoči profesor na univerzah v tujini, eno leto (1984–85) na Hahnemannovi univerzi, Philadelphia, ZDA.
Opravil je pionirsko delo pri uvajanju imunohistoloških in elektronsko mikroskopskih metod v diagnostiko in raziskovanje ter pri razvoju klinične patologije internističnih usmeritev, posebej bolezni jeter, pljuč in ledvic. Leta 1980 je ustanovil in od tedaj vodi Oddelek za nefropatologijo, ki je danes mednarodno uveljavljen v Evropi in v svetu. Bil je predsednik Združenja patologov Jugoslavije (1976-81), predsednik Evropskega društva za patologijo (1981–83) ter ustanovitelj in vodja Delovne skupine za nefropatologijo Evropskega društva za patologijo (2003–07).
Vodil je številne domače in mednarodne raziskovalne projekte. Bil je mentor 7 študentom nagrajenih s Prešernovo nagrado, številnim specializantom, 8 magistrom in 7 doktorjem znanosti. Bil je in še vedno je v uredniških odborih domačih in prestižnih mednarodnih strokovno-znanstvenih revij ter recenzent v številnih revijah z najvišjo odmevnostjo na področju bolezni ledvic. Bil je predsednik organizacijskih odborov številnih domačih in mednarodnih strokovno-znanstvenih srečanj, med katerimi izstopajo vsakoletni Memorialni sestanki profesorja Janeza Plečnika, 13. Evropski kongres za patologijo (1991) in 19. Evropski kongres za patologijo (2003) v Ljubljani. Bil je vabljeni predavatelj na številnih univerzah v tujini, na številnih mednarodnih srečanjih, evropskih in svetovnih kongresih.
Prejel je med drugim nagrado Sklada Borisa Kidriča (1978), priznanje Franceta Hribarja (1981) in Zoisovo nagrado za življenjsko delo (2004). Je častni član Češkoslovaškega zdravniškega društva Purkinye (od 1987), Evropskega društva za patologijo (od 2003) in častni predsednik vsakoletnih Memorialnih sestankov profesorja Janeza Plečnika (od 2000). Leta 1991 je bil izvoljen za zunanjega člana Norveške akademije znanosti in leposlovja, 1993 za izrednega člana in 1997 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Med raziskovalnimi dosežki, predstavljenimi ob koncu z oštevilčenim izborom člankov, izstopajo podrobno opredeljene tkivne spremembe v različnih fazah razvoja balkanske endemske nefropatije, predvsem pa dokazi, da ima ključno vlogo pri nastanku te skozi desetletja enigmatične okoljske bolezni strupena in rakotvorna aristolohijska kislina iz plevela, ki raste na žitnih poljih v endemskih krajih (1–3). Klinično-patološke raziskave, ki jih je opravil s svojimi sodelavci so prispevale k opredeljevanju histopatologije in razumevanju patogeneze, v diagnostiki in zdravljenju za človeka pomembnih imunsko povzročenih bolezni (4–9). Izvirne so primerjalne raziskave tkivnih sprememb v ledvici po okužbi z različnima sevoma hantavirusov in predvsem biopsijsko trdni dokazi, da lahko bolezen zapusti trajne posledice (10). Pomembne so nadaljnje, z raziskavama pridobljene potrditve hipoteze, da je manjše število nefronov zaradi motenj v znotrajmaterničnem razvoju ploda slabšalni dejavnik pri razvoju in napredovanju ledvičnih bolezni (11,12). Sodobne molekularnogenetske metode so bile vključene v raziskave dednih bolezni ledvic.
Več kot 500 bibliografskih enot vključuje poglavja v monografijah tiskanih v tujini, poglavja v domačih učbenikih in 90 člankov v mednarodno indeksiranih revijah, katerih odmevnost izraža 641 citatov, od katerih 583 čistih.

1. Ferluga D, A Hvala, A Vizjak, S Trnačević, A Halilbašić. Renal function, protein excretion, and pathology of Balkan endemic nephropathy. III. Light and electron microscopic studies. Kidney Int 1991; 40 (Suppl 34):S57-S67.
2. Cosyns JP, Jadoul M, Squifflet JP, De Plaen JF, Ferluga D, van Ypersele de Strihou C. Chinese herbs nephropathy: clue to Balkan endemic nephropathy. Kidney Int 1994; 45:1680-8.
3. Arlt VM, Ferluga D, Stiborova M, Pfohl-Leszkowicz A, Vukelic M, Ceovic S, Schmeiser HH, Cosyns JP. Is aristolochic acid a risk factor for Balkan endemic nephropathy-associated urothelial cancer? Int J Cancer 2002; 101:500-2.
4. Ferluga D, Jerše M, Vizjak A, Hvala A, Rozman B, Kos-Golja M, Bren AF. Correlation among WHO classes, histomorphologic patterns of glomerulonephritis and glomerular immune deposits in SLE. Wien Klin Wochenschr 2000; 112: 692-701.
5. Hvala A, Kobenter T, Ferluga D. Fingerprint and other organised deposits in lupus nephritis. Wien Klin Wochenschr 2000; 112: 711-715.
6. Jeruc J, Vizjak A, Rozman B, Ferluga D. Immunohistochemical expression of activated caspase-3 as a marker of apoptosis in glomeruli of human lupus nephritis. Am J Kidney Dis. 2006; 48:410-8.
7. Šipek-Dolničar A, Hojnik M, Božič B, Vizjak A, Rozman B, Ferluga D. Clinical presentations and vascular histopathology in autopsied patients with systemic lupus erythematosus and anticardiolipin antibodies. Clin Exp Rheumatol 2002; 20:335-42.
8. Vizjak A, Rott T, Koselj-Kajtna M, Rozman B, Kaplan-Pavlovčič S, Ferluga D. Histologic and immunohistologic study and clinical presentation of ANCA-associated glomerulonephritis with correlation to ANCA antigen specificity. Am J Kidney Dis 2003; 41:539-49.
9. Vizjak A, Ferluga D, Rožič M, Hvala A, Lindič J, Kersnik-Levart T, Jurčić V, Jennette JC. Pathology, clinical presentations, and outcomes of C1q nephropathy. J Am Soc Nephrol 2008;19:2237-44.
10. Ferluga D, Vizjak A. Hantavirus nephropathy. J Am Soc Nephrol 2008; 19:1653-8.
11. Zidar N, Avguštin Čavić M, Kenda RB, Koselj M, Ferluga D. Effect of intrauterine growth retardation on the clinical course and prognosis of IgA glomerulonephritis in children. Nephron 1998; 79:28-32.
12. Zidar N, Avguštin Čavić M, Kenda RB, Ferluga D. Unfavorable course of minimal change nephrotic syndrome in children with intrauterine growth retardation. Kidney Int 1998; 54:1320-3.

(avgust 2011)

Bibliografija raziskovalca