Turnšek, Dragica

Dragica Turnšek, rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, v kmečki družini Kerčmar, dr. geologije, znanstvena svetnica in upravnica Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, do upokojitve.
Po gimnaziji v Murski Soboti je študirala geologijo in paleontologijo na Naravoslovni fakulteti univerze v Ljubljani , kjer je 1958 diplomirala, 1965 pa doktorirala. Že med študijem se je zaposlila: 1953–54 na Zavodu za statistiko, 1954–58 je bila laborantka na takratnem Geološkem inštitutu SAZU (danes Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU), po diplomi od 1958–65 asistentka, 1965–73 znanstvena sodelavka, 1973–76 višja znanstvena sodelavka, 1976–92 znanstvena svetnica in od 1983–92 upravnica inštituta. Februarja 1992 se je upokojila.
Strokovno se je izpopolnjevala na Dunaju, v Londonu, v Darmstadtu in v Stuttgartu. Je članica mednarodnega paleontološkega društva Fossil Cnidaria and Porifera, 1988–95 je bila članica odbora tega društva, 1985–92 članica mednarodne delovne skupine za revizijo koral. V letih 1980–86 je bila predsednica programskega sveta za geologijo in članica predsedstva za raziskovanje surovin pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. V letih 1969–70 je bila predsednica sveta delovne skupnosti SAZU, 1996–2000 je bila članica komisije Republike Slovenije za nagrade za znanstveno-raziskovalno delo. Od 1993 do 1994 je predavala o mezozojskih knidarijih na postdiplomskem študiju na Univerzi v Zagrebu.
Izredna članica SAZU je od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993.
Njeno raziskovalno in znanstveno delo so bile paleontološke raziskave. Začela je s terenskim delom pri izdelavi geološke karte Slovenije, prve paleontološke študije pa obravnavajo jurske alge in velike tintinine. Pozneje se je specializirala za študij stromatoporoidov in koral, ki so v Sloveniji zelo pogostne, izredno občutljive na okolje in so pomembni pokazatelji življenjskega okolja. V glavnem je raziskovala mezozojske oblike, delno tudi paleozojske in terciarne. S fosili je natančno določila stratigrafsko starost nahajališč: devon, karnij, norij, retij, domerij, pliensbachij, oksfordij, kimmeridgij, barremij, aptij, albij, santonij, kampanij in paleocen. Triasni grebeni so vezani predvsem na Alpe, jurski, kredni in paleocenski pa na dinarski prostor. Njeno veliko odkritje je barierni koralno-stromatoporni jurski greben, ki se razširja po vsej osrednji in južni Sloveniji in je eden najbolje v celoti ohranjenih grebenov na svetu. Ohranjena je njegova talnina in krovnina, zato je točno potrjena njegova oksfordijsko-kimmeridgijska starost, in ne titonijska, kot so domnevali prej. Tudi horizontalno je v celoti ohranjen, njegov paleogeografski položaj je postavljen na obrobje morske plitvine, kjer razmejuje Dinarsko karbonatno platformo in Slovenski bazen. Ker se fosili v posameznih pasovih grebena razlikujejo, in se aktinostromaridni fosili z ortogonalno mikrostrukturo vedno pojavljajo na zunanjem obrobju grebena, je postavila tezo o pomenu te mikrostrukture za natančnejšo razporeditev paleogeografskih grebenskih provinc in bazenov. Ta ugotovitev je bila potrjena v mnogih nahajališčih v svetu.
Rezultati njenih raziskav so takoj po objavah zbudili izredno veliko zanimanje v svetu. Začela je sodelovati s številnimi strokovnjaki in raziskovalci raznih svetovnih univerz in geoloških ustanov. Sodelovanje je potekalo v okviru bilateralnega in medakademijskega sodelovanja ter nekaterih mednarodnih projektov. Postopoma je svoje raziskave razširila na celotno področje srednje in južne Evrope (Španija, Francija, Italija, Švica, Avstrija, Madžarska, Romunija, Grčija, tudi Hrvaška, Srbija, Črna Gora), ter celo v Združene države Amerike. Bila je svetovalka ali mentorica številnim (27) tujim raziskovalcem in doktorandom iz vsega sveta.
Doma in v svetu je odkrila in sistematično opisala nad 450 vrst koral in stromatopor iz okoli 230 nahajališč, od tega je 90 vrst novih. Poleg paleontoloških opisov je izdelala obsežne primerjave grebenskih fosilnih združb na področju nekdanje Tetide ter njihov biostratigrafski, faciesni in paleoekološki pomen.
Rezultate je sproti objavljala in predstavljala na mednarodnih kongresih. Bibliografija obsega 150 enot, od tega je čez 80 znanstvenih razprav, mnoge od njih so monografskega značaja.

Nekaj pomembnejših del:

Turnšek, D. (1966): Zgornjejurska hidrozojska favna iz južne Slovenije. Razprave SAZU, 9, str. 335-428, Ljubljana.
Turnšek, D. (1972): Zgornjejurske korale iz južne Slovenije. Razprave SAZU, 15, str. 145-265, Ljubljana.
Turnšek, D. (1975): Malmian Corals from Zlobin, southwest Croatia. Palaeontologia Jugoslavica. 16, str. 7-23, Zagreb.
Turnšek, D. & Buser, S. & Ogorelec, B. (1981): An Upper Jurassic Reef Complex from Slovenia, Yugoslavia. In: European Reefs. SEPM Special Publ. 30,str. 361-369, USA.
Turnšek, D. & Mihajlović, M. (1981): Lower Cretaceous Cnidarians from Eastern Serbia. Razprave SAZU, 23, str,1-54, Ljubljana.
Turnšek, D. & Buser, S. & Ramovš, A. (1982): Triassic Reefs in Slovenia. Facies. 6, str. 15–24, Erlangen.
Turnšek, D. & Senowbari-Daryan, B. (1994): Upper Triassic (Carnian-Lowermost Norian) Corals from the Pantokrator Limestone of Hydra (Greece). Abhandlungen Geol B.A., 50, str. 477-507, Wien.
Turnšek, D. (1997): Mesozoic Corals of Slovenia. Zbirka ZRC 16, str. 1-512, Ljubljana. Turnšek, D .& Drobne, K. (1998): Paleocene Corals from the Northern Adriatic Platform. Dela – Opera SAZU, 34, str.129-154, Ljubljana.
Turnšek, D. & LeMone, D. & Scott, R .(2002): Tethyan Albian Corals, Cerro de Cristo Rey - Uplift, Chihuahua and New Mexico: Perkins Memorial Volume, str. 147-185, USA

Za svoje znanstveno delo je dobila nagrado Sklada Borisa Kidriča (1967) in red dela z zlatim vencem (1987). Leta 1993 je postala članica Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. Za sodelovanje pri popularizaciji paleontologije pa je prejela plaketo Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije (2010) kot zahvalo za dolgoletno sodelovanje in pomoč.

(april 2012)

Bibliografija raziskovalca