Kos, Božidar

Rojen 1934 v Novem mestu, dr. filozofije (PhD), upokojeni profesor kompozicije na sydneyjskem glasbenem Konservatoriju, fakulteti sydneyjske Univerze.

Šolal se je v Novem mestu , kjer se je začel ukvarjati z glasbo že pri šestih letih. Pozneje se je ob študiju strojništva na ljubljanski Univerzi aktivno ukvarjal z jazzom. Kmalu je z ansamblom odšel v tujino, kjer se je preživljal kot izvajalec jazza in aranžer, dokler se ni 1965 dokončno ustalil v Avstraliji. Tam je začel resno študirati kompozicijo na Univerzi v Adelajde. Po diplomi je leto dni poučeval kot docent za glasbo na ustanovi Torrens College of Advanced Education, 1976 pa so ga povabili na Fakulteto za glasbo na adelajdski Univerzi. Medtem je 1980 promoviral še za magistra glasbe (M Mus) in potem na sydneyjski Univerzi tudi doktoriral. Pogosto se je vračal v Evropo. Izpopolnjeval se je pri G. Ligetiju, B. Ferneyhoughu, M. Kaglu. G. Sinopoliju, C. Halffterju, B. Randsu, na poletnih tečajih v Darmstadtu in drugod. Vse bolj uglednega skladatelja in pedagoga so l. 1984 povabili na Konservatorij v Sydneyju, kjer je postal profesor in predstojnik (Chair) kompozicijskega in glasbeno tehnološkega oddelka. Delo v tej ugledni ustanovi ga je kmalu uvrstilo med najvidnejše avstralske skladatelje in pedagoge. 2002 se je upokojil in se vrnil v Adelajde, 2008 pa se je končno za stalno vrnil v Slovenijo.

Božidar Kos je dejaven na več področjih, povezanih s skladateljskim delom v Evropi in Avstraliji. Svoje delo je predstavil na mednarodnem tečaju za novo glasbo v Darmstadtu v Nemčiji (1976), v Avstraliji je učil na poletni šoli za mlade avstralske in novozelandske skladatelje (1983) in na avstralski šoli skladateljev orkestralne glasbe (1992). Predaval je tudi na Glasbeni akademiji v Ljubljani (1995). Na mednarodnem muzikološkem simpoziju v Melbournu (1988) je predstavil disertacijo o svoji skladateljski tehniki pod naslovom ‘In Search of perceptible Harmonic organisation’. Kos je bil tudi dolgoletni član predsedstva avstralske sekcije mednarodnega združenja za sodobno glasbo (ISCM) in izvršilnega komiteja društva avstralskih skladateljev. Od leta 1991 je tudi član društva slovenskih skladateljev.

Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 12. junija 2003, za rednega člana SAZU pa 21. maja 2009.

Njegova skladateljsko-estetska izhodišča najdemo v disciplinah, ki jih je začrtala avantgarda po drugi svetovni vojni, vendar preoblikovana v samostojno in izvirno glasbeno govorico. Kos je osnoval stil skrbno in spretno strukturirane, harmonsko senzitivne kompleksnosti. Komponira glasbo, ki raziskuje odnose med glasbenim prostorom, harmonijo, zvočno barvo in teksturo. Med drugim piše dela, ki so osnovana na harmonskem in sub-harmonskem spektru, ki vsebuje mikrotone različnih veličin.

Kosova najpomembnejša dela:
ORKESTRALNA: Mediations za dva orkestra z enim dirigentom (1974) Metamorphosis (1978); Sinfonietta za godalni orkester (1983); Koncert za violino in orkester (1986); Koncert za kitaro in orkester (1992): Crosswinds za jazz trobento, alt saksofon in orkester (1993); Aurora Australis (1997); Koncert za violo in orkester (1999/2000); Simfonija (Št. 1) (2005/06); Simfonija Št. 2 (2007/08); Koncert za violončelo in orkester (2009/10);

KOMORNA: Little Fantasy (Mala fantazija) (1978); Kvartet za flavto, violo, tolkala in klavir (1980); Godalni Kvartet (1982); Three Movements (Trije Stavki) za flavto, pozavno, tolkala in klavir (1982); Catena 1 za flavto, klarinet, marimbo, klavir, violino in violončelo (1985); Quasar za tolkalni kvartet (1987); Catena 2 za flavto/pikolo, klarinet, klavir, violino, violo in violončelo (1989); Ludus ex Nominum za flavto, oboe, pozavno, tolkala in klavir (1989); Catena 3 za pihalni kvintet (2003); Fatamorgana za flavto, klarinet, vibrafon/marimbo, violino in violončelo (2004)

SOLO INSTRUMENTALNA: Reflections (Odsevi) za klavir (1976), Piano Sonata (1981); Kolo za klavir (1984); Evocations za violončelo (1994); Evocations II za kitaro (1999);

INSTRUMENTALNA/ELEKTRO-AKUSTIČNA DELA: Modulations (Modulacije) za flavto, dva tolkalca in ring modulator (1974); Spectrum za bas klarinet, marimbo in računalniško proizvajani zvočni trak (1988)

Njegova dela naročajo in izvajajo svetovni solisti, ansambli in orkestri, med njimi: Dene Olding, Keith Humble, Daniel Herscovitch, Georg Pedersen, Geoffrey Morris, John Hoffman, Graeme Lyall, Du Ning-Wu, Wolfram Christ, Monika Skalar, Aleksander Milošev, Bojan Gorišek, Tomaž Rajterič, Petar Ugrin, Milko Lazar, Symeron Ensemble, Petra String Quartet, Sydney Alpha Ensemble, Australia Ensemble, The Seymour Group, Flederman Quartet, Pipeline, Offspring Ensemble, Australian Contemporary Music Ensemble, Synergy Percussion, The Greenway Group, Goossens Ensemble, The Australian Contemporary Players, Slowind, Lontano Ensemble, Concorde Ensemble, Arditti String Quartet, Kiev Percussion, Studio za tolkala, Tambuco Ensamble de Percusiones, Ansambel Slavko Osterc, Sydney Symphony Orchestra, Adelaide Symphony Orchestra, Brisbane Symphony Orchestra, Simfoniki RTV Slovenija, Rundfunk-Sinfonieorchester Saarbrücken, Orkester slovenske filharmonije, itd.

Pisal je skladbe tudi po naročilu za mednarodno tekmovanje pianistov v Sydneyju ter za prestižno Advertiser John Bishop Memorial Commission za mednarodni festival umetnosti v Adelajde (1984). Njegova dela prenašajo radijske postaje po vsem svetu, izšla pa so na zgoščenkah pri založbah Vox Australis, Toll Poppies, Curious ((noise)) in ZKP RTV Slovenija.

Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim skladateljsko štipendijo Adolfa Spivakovskega (1977), prestižni Fellowship in Composition (skupna podelitev avstralskega sveta za kulturo, in adelajdske Univerze) (1980–1983), nagrado Alberta H. Maggsa (1983), tretjo nagrado na mednarodnem glasbenem tekmovanju mesta Trst (Premio Musicale Città di Trieste) (1987), tri nagrade kritikov Avstralije (1991), med njimi tudi nagrado za najboljše avstralsko orkestralno delo in leta 2004 je dobil nagrado za dolgoročni prispevek k napredovanju avstralske glasbe (For Long – term Contribution to the Advancement of Australian Music).

(december 2010)