English
SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Domov
Kontakt
Povezave
Arhiv objav
Arhiv dogodkov
Pišite nam
O SAZU
Člani SAZU
Abecedni seznam članov
Umrli člani
Zgodovina SAZU
Zakon o SAZU
Letopis SAZU
INFO javnega značaja
Publikacije SAZU
Biblioteka SAZU
Znanstveni delavci SAZU
Zaposleni
Iskalnik

po publikacijah
Poštni seznam
Naročite se na zadnje novice in objave SAZU

Žekš, Boštjan

Žekš, Boštjan

Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti in redni profesor za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik v Odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan in predstojnik Univerze v Novi Gorici.

Izredni član SAZU od 23. aprila 1987, redni član SAZU od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede v III. razredu SAZU od 5. oktobra 1994 in tajnik III. razreda od 7. maja 1996. Predsednik SAZU od 2002.

Raziskovalno dela na področju teoretične fizike in biofizike in je skupaj s sodelavci objavil v mednarodnih strokovnih časopisih več odmevnih del o strukturnih faznih prehodih v kristalih, feroelektričnih kristalih z vodikovimi vezmi, faznih prehodih v tekočih kristalih, lastnostih feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov ter o elastičnih lastnostih bioloških membran in o faznih prehodih v njih. Prispeval je k boljšemu razumevanju statičnih in dinamičnih lastnosti feroelektričnih kristalov z vodikovimi vezmi, uvedel teoretski model za popis feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov in skupaj s sodelavci pojasnil fizikalne vzroke za različne oblike rdečih krvnih celic in fosfolipidnih mehurčkov.

Z R. Blincem je soavtor monografije Soft Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics, ki je izšla 1974 pri založbi North Holland v Amsterdamu in bila kasneje dopolnjena in prevedena v ruščino in kitajščino.

Imel je več vabljenih predavanj na mednarodnih in evropskih strokovnih srečanjih s področja feroelektrikov in tekočih kristalov ter biofizike. V letih 1972–73 je bil štipendist Humboldtove ustanove na strokovnem izpopolnjevanju na univerzi v Frankfurtu na Maini v Nemčiji, v letih 1973–75 in 1980 pa je bil zaposlen kot redni profesor na univerzi v Recifu v Braziliji. Bil je na daljših strokovnih obiskih na oddelkih za fiziko na univerzah v Saarbrücknu in v Münchnu v Nemčiji, v Colchestru v Angliji in v Amiensu in Montpelieru v Franciji.

Prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1980), Kidričevo nagrado (1988, skupaj z Adrijanom Levstikom) in nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo (1993, skupaj s Sašo Svetino).

(oktober 2007)

Bibliografija raziskovalca



« Nazaj na spisek članov
© 2007-09 SAZU, vse pravice pridržane, powered by VPO