Sket, Boris

Boris Sket, rojen 30. julija 1936 v Ljubljani, dr. bioloških znanosti, redni profesor zoologije nevretenčarjev in speleobiologije na biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Odraščal in šolal se je v Ljubljani, posamezna leta še v Bjelovarju, Karlovcu, Beogradu. Biologijo je študiral na Prirodoslovno-matematični fakulteti ljubljanske univerze. Tam je tudi doktoriral.

Že kot študent-demonstrator in redno od diplome neprej je bil zaposlen na biološkem oddelku (danes Biotehniške fakultete). Od 1959 do 1969 je bil asistent in od 1965 habilitirani docent za speleobiologijo. Vodil je vaje iz zoologije nevretenčarjev. Od 1969 do 1974 je bil docent za zoologijo nevretenčarjev, predaval pa je tudi predmet Evolucija. L. 1974 je bil izvoljen za izrednega profesorja za zoologijo nevretenčarjev, 1979 pa za rednega profesorja za zoologijo nevretenčarjev in speleobiologijo. L. 2005 je prepustil predavanja iz zoologije mlajšemu kolegu in se prekvalificiral v raziskovalca na stopnji znanstvenega svetnika; še naprej pa predava speleobiološke predmete na dodiplomskem in podiplomskem, zdaj na 2. stopnji ‘bolonjskega’ študija. L. 2010 se je polovično upokojil. Od 1998 je vodja Programske skupine za zoološke in speleobiološke raziskave in vodja Raziskovalne skupine za zoologijo in speleobiologijo.

V obdobju 1981–1987 je bil dekan (1983–1985) in dvakrat prodekan Biotehniške fakultete. Na povabilo dekanov tehniških fakultet je sprejel kandidaturo in bil 1989 izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani.

Že kot študent je začel s samostojnimi raziskovanji na področju zoologije in speleobiologije, to je ostalo njegovo delovno področje vse do danes. Kot prvi je raziskoval intersticialne vode v Sloveniji. Prišel je do zanimivih sklepov o biogeografiji dinarske podzemeljske favne – na novo jo je regionaliziral in ugotovil, da se areali vrst ne ujemajo s sodobnimi povodji temveč verjetno sledijo predkraškim površinskim. Ugotovil je, da površinske organizme pri prodiranju v podzemlje omejuje predvsem pomanjkanje hrane; ob onesnaženju (torej organski obogatitvi) podzemeljskih habitatov pa ti vanje uspešno prodirajo in izpodrivajo troglobionte. Nasprotno pa slednje v podzemlju pogosto zadržujejo le površinski kompetitorji. Ob raziskovanju obalnih jam ob Jadranu je dal prve podatke o posebnostih v ekologiji t. im. anhihalinih jamskih voda, ki so jih pozneje potrdili zlasti z raziskavami v tropih. V manjši meri se je posvečal raziskavam starih (‘dolgoživih’) jezer, analizi primerov onesnaženja naših voda in lagune El Bahira v Tuniziji; pripravljal je predloge za varstvo favne in narave na območjih dinarskega krasa.

V zadnjih desetletjih je organiziral postavitev laboratorija za molekulske filogenetske analize, zlasti ob tem pa tudi manjšo raziskovalno skupino, ki se posveča predvsem razreševanju filogenetskih in filogeografskih problemov na dinarskem krasu (na površju in v podzemlju) in analizi biodiverzitete, zlasti podzemeljske; ugotovil je, da je dinarski kras v tem pogledu svetovna ‘vroča točka’. To je podprla tudi raziskava v okviru projekta PASCALIS, v katerem je vsa skupina sodelovala z raziskovalci iz petih evropskih držav. Ob teh temah je magistriralo in doktoriralo nekaj mladih sodelavcev. Sčasoma je opisal več kot sto za znanost novih vrst in nekaj rodov, zlasti rakov in pijavk. Večidel so dinarske, a nemalo jih je z odprav na kras tropskih dežel. Med pomembnejšimi so opisi edinih troglobiotskih predstavnikov spužev in ožigalkarjev, pa nove družine rakcev Atlantasellidae.

Poleg znanstvenih razprav je pisal tudi poljudne članke ter – na znanstveni ali poljudni ravni – predaval o različnih temah, zlasti pa o spelobioloških in evolucijskih. Kot sourednik ali svetovalec ter avtor številnih člankov je sodeloval pri enciklopedičnih delih (npr. Encyclopedia of Caves and Karst Sciences in Živalstvo Slovenije). Je član uredniških odborov domačih in tujih revij, med drugim tudi področni sourednik pri ‘megareviji’ Zootaxa. Bil je tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije in predsednik International Society for Subterranean Biology. Nekaj let je bil nacionalni koordinator za področje biologije RS.

Prejel je več univerzitetnih, državnih in drugih priznanj, tako dvakrat Prešernovo nagrado za študente in, kot najpomembnejše, nagrado Sklada Borisa Kidriča (1965) in Zoisovo nagrado (2003), plaketo z zlatim znakom za življenjsko delo Jamarske zveze Slovenije (2008), Veliko nagrado Miroslava Zeia (2010) in red republike s srebrnim vencem (1991). Je častni senator Univerze v Ljubljani in inozemski član Akademije nauka i umjetnosti BiH (2009). Leta 2011 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.

Bibliografija:
SKET, B. 1957. Über Zoogeographie und Phylogenie der Niphargen, Verhandlungen DZG, Graz: 484-486.
SKET, B. 1964-1965. Östliche Gruppe der Monolistrini. I-II. International Journal Speleology, 1(3): 249-267, tab. 60-66 & (1-2): 163-189, tab. 22-44.
SKET, B. 1977. Gegenseitige Beeinflussung der Wasserpollution und des Höhlenmilieus. Proceedings of the 6th International Congress of Speleology, Olomouc 1973, 5: 253-262.
SKET, B. 1986. Ecology of the mixohaline hypogean fauna along the Yugoslav coast. Stygologia, 2(4): 317-338.
SKET, B. 1996. The ecology of the anchihaline caves. Trends in Ecology and Evolution, 11(5): 221-225.
SKET, B. 1996. Biotioc diversity of hypogean habitats in Slovenia and its cultural importance. Biodiversity - International Biodiversity Seminar, UNESCO, Proceedings: 59-74.
SKET, B. & FIŠER, C., 2008. A new case of intralacustrine radiation in Amphipoda. A new genus and three new species of Anisogammaridae (Crustacea, Amphipoda) from the ancient lake Fuxian Hu in Yunnan, China. Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research, 47(2): 115–123.
SKET, B., ZAKŠEK, V., 2009. European cave shrimp species (Decapoda: Caridea: Atyidae), redefined after a phylogenetic study; redefinition of some taxa, a new genus and four new Troglocaris species. Zoological Journal Linnean Society, 155: 786-818.
HOU, Z., SKET, B.FIŠER, C., LI, S. 2011. Eocene habitat shift from saline to freshwater promoted Tethyan amphipod diversification. Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA. 108 (35): 14533–14538.

SKET, B. 1979. Življenje v kraškem podzemlju. Mladinska knjiga (zbirka Pelikan), Ljubljana. 33 str.
SKET, B., GOGALA, M. & KUŠTOR, V., eds, 2003. Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije. 664 str.

(september 2011)