Paternu, Boris

Boris Paternu, literarni zgodovinar in teoretik. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu, maturiral 1946 na gimnaziji v Kranju in diplomiral 1951 na slavistiki Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot asistent je 1960 doktoriral iz literarnih znanosti, opravil habilitacijo, postal docent, 1966 izredni in 1972 redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Leta 1979 je bil imenovan za dopisnega in 1985 za rednega člana SAZU. Po upokojitvi 1994 mu je univerza podelila naziv zaslužnega profesorja in država naziv ambasadorja Republike Slovenije v znanosti. Univerza na Primorskem ga je 2008 imenovala za častnega doktorja.
Glavno tematsko območje njegovih literarnozgodovinskih in teoretskih raziskav je slovenska književnost 18., 19. in 20. stoletja (z občasnimi posegi v starejša obdobja: barok, reformacijo in Brižinske spomenike) ob evropskem literarnem in kulturnem kontekstu. Temeljna problemska pozornost je obrnjena k nastajanju literature kot osamosvajanja umetnosti, z estetsko funkcijo kot bistveno, v posebnih, močno zavrtih pogojih družbene in duhovne zgodovine Slovencev. Pri tem gre za metodološki premik od analitičnih obravnav k tipološkemu strukturiranju pojavov, tako na ravni časovnih slogov kot na ravni literarnih osebnosti. In tudi za tipološko razkrivanje literarne evolucije (faze upočasnjenega in faze pospešenega razvoja; hitrejši razvojni procesi v poeziji kot v prozi, zaostajanje v kritiki). Širša, zaledna orientacija pri opazovanju in označevanju literarnih pojavov pa sloni na zgodovinskem in tudi nadzgodovinskem prelomu med »klasiko« in »modernizmom«, v širšem pomenu besed, in kontrastivnem sopostavljanju njune temeljne simptomatike, tako zgodovinske kot filozofske in poetološke. Ob takih izhodiščih sta se ne glede na raznovrstnost delovne tematike v središču monografskih raziskav znašli prav Prešernova »klasika« in sodobna »moderna« poezija v njunem nasprotju in hkrati globinski povezanosti. Pri tem gre za odmik od tradicionalne paradigme slovenske literarne zgodovine, ki se začenja že v 60. letih 20. stoletja z vnosom novih aktualnih smeri sodobne svetovne literarne vede (eksistencializem, nova hermenevtika, strukturalizem, recepcijska teorija idr.). In hkrati za odprtost univerzitetne stroke k obravnavam sodobne literature, ki je zahtevala novo stopnjo raziskovalne senzibilitete.
Razprave in študije v samostojnih knjigah: Slovenska proza do moderne, Koper 1957, 1965; Slovenska literarna kritika pred Levstikom, Ljubljana 1960; Estetske osnove Levstikove literarne kritike, Ljubljana 1962; Slovenska književnost 1945-1965 I (poglavje Lirika), Ljubljana 1967; Pogledi na slovensko književnost I, II, Ljubljana 1974; France Prešeren in njegovo pesniško delo, I, II, Ljubljana 1976, 1977; Obdobja in slogi v slovenski književnosti, Ljubljana 1989; Modeli slovenske literarne kritike ( od začetka do 20. stoletja), Ljubljana 1989; Razpotja slovenske proze, Novo mesto 1993; France Prešeren 180 -1849, Ljubljana 1994 ( v nem. France Prešeren – ein slowenischer Dichter 1800-1849, Muenchen 1994; v ital. France Prešeren, poeta sloveno 1800-1849, Gorica-Gorizia 1999); Od ekspresionizma do postmodernizma, Ljubljana 1999; Slovensko pesništvo upora 1941–1945 I–IV ( s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak Popov), Ljubljana – Novo mesto 1987–1997 (s spremno razpravo); Književne študije, Ljubljana 2001; Književne študije 2, Ljubljana 2006; Strutz, Paternu, Moysich: Florjan Lipuš, Graben, Kehre, Schruft, Klagenfurt-Wien-Ljubljana-Sarajevo, 2007.
Antologije s spremnimi razpravami: F. Prešeren, Pesmi in pisma, Ljubljana 2000; F. Prešeren, Gedichte, Kranj, Klagenfurt, Ljubljana 1998. Prešernova Zdravljica, faks. 1944, Ljubljana 1988; Kranj 1994; Slovenska lirika 1945–1965, Ljubljana 1967; Na zeleni strehi vetra – Auf dem gruenen Dach des Windes, Klagenfurt-Celovec 1980 ( dvojezična antologija sodobne slovenske lirike); Edvard Kocbek, Aschenglut, Klagenfurt-Celovec 1996; leta 1998 osnoval zbirko Prešernova pot v svet (Kranj, Celovec) s prevodi pesnikovih del v tuje jezike (1998-2003: v nem., ital., franc., hrv., češ., ruš., špan…, ured. France Pibernik in Franc Drolc).
Del navedene raziskovalne tematike je imel avtor priložnost predstaviti tudi zunaj Slovenije v znanstvenih in strokovnih revijah ( Avstrija, Nemčija, Češka, Poljska, Rusija, Švedska, Italija, ZDA, Avstralija) in predavanjih na petnajstih univerzah v tujini. Tudi z referati na mednarodnih slavističnih kongresih (Sofija 1963, Praga 1968, Varšava 1973, Zagreb 1978, Kijev 1983, Ljubljana 2003). In na mednarodnem Nobelovem simpoziju o modernizmu v slovanskih literaturah, ki ga je organizirala Švedska akademija znanosti v Stokholmu leta 1985; predavanje o slovenskem modernizmu je izšlo tudi v ZDA, Cross Currents, Ann Arbor 1980). 1973 je bil imenovan za člana komisije za poetiko in stilistiko mednarodnega slavističnega komiteja; zatem v Research Board of Advisors of The American Biographical Institute.
Med nalogami, ki so zadevale organiziranost stroke in njen razvoj na povojni ljubljanski univerzi, kaže omeniti: glavni urednik za književno znanost v Slavistični reviji (1970–1996); ustanovitelj mednarodnega simpozija Obdobja v slovenskem jeziku in književnosti (z zbornikom Obdobja 1979), simpozij deluje še danes; organizator in sodelavec Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo (z zbornikom) vrsto let od 1966 naprej. Organizator skupinskega dela Slovenska književnost 1945–1965 I, II s sodelavci: Franc Zadravec, Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Jože Koruza); realiziral večletni projekt raziskav s študenti Slovensko pesništvo upora 1941-1945 v štirih knjigah (objavljenih 2300 besedil); del besedil je v prevodih izšel tudi v Nemčiji, Franciji in Italiji (München 1993; Pariz 1996; Milan 1997).
Nekatere nagrade in priznanja: nagrada Borisa Kidriča za izjemne dosežke v znanosti 1981; srebrni častni znak svobode RS 1996; Župančičeva nagrada mesta Ljubljane (skupinska) 1981; nagrada vstaje slovenskega naroda 1987; častni član Slavističnega društva Slovenije; častni občan mesta Kranja 2006.
Bibliografije: Jože Munda, Bibliografija B. Paternuja 1949–1986, Slavistična revija 1986, s. 329–339; Alenka Logar Pleško in Alenka Sollner Perdih, Bibliografija B. P. 1986–96, Slavistična revija, 1996, s. 327–339; Alenka Sollner Perdih, Bibliografija B. P. 1997–2006, Slavistična revija, 2006, s. 879–893.