Teržan, Biba

Biba Teržan (Maribor, 25. julija 1947), dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Na II. gimnaziji v Mariboru je maturirala (1966), nato študirala, diplomirala (1971), magistrirala (1976) in doktorirala (1986) iz arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V študijskem letu 1976/ 77 se je kot štipendistka Humboldtovega sklada izpopolnjevala na univerzah v Münchenu in Marburgu na Lahni. Na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je z nekaj prekinitvami zaposlena od 1972, je začela svojo akademsko pot kot asistentka, 1994 pa je bila imenovana za redno profesorico. Med 1989 in 2005 je predavala tudi na Institutu za prazgodovinsko arheologijo Svobodne univerze v Berlinu.

Je članica SAZU (izredna od 2001, redna od 2007).

Raziskuje bronasto in železno dobo v Vzhodnih Alpah, Panoniji in na Balkanskem polotoku ter ju obravnava v povezavah s prazgodovinskimi kulturami v srednji Evropi, Sredozemlju in Kavkazu. Z objavo in razlago arheološkega gradiva z Mosta na Soči, Štajerske s širšim panonskim svetom in Dolenjske je utemeljila razumevanje bronaste in železne dobe na Slovenskem, vlogo tega ozemlja v evropski prazgodovini in odkrivala vplive zgodovinskih kultur na njuno oblikovanje. Z novim metodološkim pristopom analize grobnih pridatkov ter njihovih sestavov pa je razpoznala specifične pogrebne in verovanjske običaje ter družbeno strukturiranost bronasto- in železnodobnih skupnosti, pa tudi vlogo posameznika v njih.

Sodelovala je na različnih arheoloških izkopavanjih, med katerimi je posebej omembe vredno ta zadnje v Istri, kjer je od 1997 do 2009 skupaj z dr. Kristino Mihovilić (Arheološki muzej Istre, Pula) in prof. dr. dres.h.c. Bernhardom Hänselom (Institut für Prähistorische Archäologie, Freie Universität Berlin) vodila projekt mednarodnih arheoloških raziskav na bronastodobni utrjeni naselbini Monkodonji in njej pripadajoči gomilni nekropoli. S temi raziskavami so se bistveno spremenili ustaljeni pogledi o bronasti dobi na širšem območju severnega Jadrana, saj so prinesle nova spoznanja o nastanku, izoblikovanju in značaju tako imenovane kaštelirske kulture ter o njenem civilizacijskem pomenu kot mostu med razvitejšim vzhodnosredozemskim svetom in srednjo Evropo v 2. tisočletju pr. n. št. Na Monkodonji pa so ob arheoloških izkopavanjih potekala tudi konzervatorska in rekonstrukcijska dela na raziskanih arhitektonskih objektih, s čimer se je kot arheološki park zapisala med nagrajene spomenike evropske kulturne dediščine (»Europa Nostra« za l. 2002).

Kot študentka je B. Teržan prejela univerzitetno Prešernovo nagrado, 1991 nagrado Sklada Borisa Kidriča, 2008 pa nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo na področju arheologije. Je dopisna članica Nemškega arheološkega inštituta (Deutsches Archäologisches Institut) in članica Centra za balkanološka ispitivanja Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.

Leta 2007 ji je bil posvečen zbornik razprav Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan. Situla 44, Razprave Narodnega muzeja Slovenije (z njeno bibliografijo do 2007).

Izbrana bibliografija:
- Certoška fibula.- Arheološki vestnik 27, 1976, str. 317–536.
- Das Pohorje – ein vorgeschichtliches Erzrevier? - Arheološki vestnik 34, 1983, str. 51–84.
- Poskus rekonstrukcije halštatske družbene strukture v dolenjskem kulturnem krogu. – Arheološki vestnik 36, 1985, str. 77–105.
- Most na Soči (S. Lucia) II. Szombathyjeva izkopavanja/ Die Ausgrabungen von J. Szombathy. - Katalogi in monografije 23/ 1–2 (Ljubljana 1984–1985) (soavtorstvo: B. Teržan, F. Lo Schiavo in N. Trampuž Orel).
- Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem/ The Early Iron Age in Slovenian Styria.- Katalogi in monografije 25 (Ljubljana 1990).
- Stand und Aufgaben der Forschungen zur Urnenfelderzeit in Jugoslawien. - V: Beiträge zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. Röm.-German. Zentralmuseum Mainz, Monographien 35 (Bonn 1995) str. 323–372.
- Handel und soziale Oberschichten im früheisenzeitlichen Südosteuropa. - V: B. Hänsel (ur.), Handel, Tausch und Verkehr im Bronze- und früheisenzeitlichen Südosteuropa. Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 11/ Südosteuropa- Schriften 17 (Berlin-München 1995) str. 81–159.
- Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem/ Hoards and individual metal finds from the eneolithic and bronze ages in Slovenia.- Katalogi in monografije 29-30 (Ljubljana 1995–1996) (urednik in soavtor et. al.).
- Heros der Hallstattzeit – Beobachtungen zum Status an Gräbern um das Caput Adriae. – V: Χρόνος – Beiträge zur Prähistorischen Archäologie zwischen Nord- und Südosteuropa – Festschrift für Bernhard Hänsel. Internationale Archäologie - Studia honoraria 1 (Espelkamp 1997) str. 653–669.
- Auswirkungen des skythisch geprägten Kulturkreises auf die hallstattzeitlichen Kulturgruppen Pannoniens und des Ostalpenraumes. - V: B. Hänsel in J. Machnik (ur.)., Das Karpatenbecken und die osteuropäische Steppe – Nomadenbewegungen und Kulturaustausch in den vorchristlichen Metallzeiten (4000-500 v.Chr.). Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 12 / Südosteuropa- Schriften 20 (München – Rahden/ Westf. 1998) str. 511–560.
- Richterin und Kriegsgöttin in der Hallstattzeit. Versuch einer Interpretation. - Praehistorische Zeitschrift 76, 2001, str. 74–86.
- Obolos – mediterrane Vorbilder einer prämonetären »Währung« der Hallstattzeit? – V: Parerga Praehistorica – Jubiläumsschrift zur Prähistorischen Archäologie: 15 Jahre UPA. Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 100 (Bonn 2004) str. 161–202.
- L´ aristocrazia femminile nella prima età del ferro.- V: Guerrieri, principi ed eroi fra il Danubio e il Po dalla preistoria all´alto medievo . Trento, Castello del Buonconsiglio, monumenti e collezioni provinciali 19 (Trento 2004) str. 221–229.
- Radiokarbondaten zur älteren und mittleren Bronzezeit Istriens. Praehistorische Zeitschrift 82, 2007, str. 23–50 (soavtorstvo: B. Hänsel, B. Teržan in K. Mihovilić).
- Kaukasisches Symbolgut in Südosteuropa – Bemerkungen zu Goldfibeln von Michałków - Fokoru - Dalj. - V: Der Schwarzmeerraum vom Äneollithikum bis in die Früheisenzeit (5000-500 v. Chr.). Kommunikationsebenen zwischen Kaukasus und Karpaten. Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 25 (Rahden/ Westf. 2009) str. 190–216.
- Stična II/2. Gomile starejše železne dobe/ Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Razprave /Studien. – Katalogi in monografije 38 (Ljubljana 2008–2010) (soavtorstvo: S. Gabrovec, B. Teržan et al.).

(januar 2011)

Bibliografija raziskovalca