Kranjc, Andrej

Andrej Kranjc, rojen 5, novembra 1943 v Ljubljani, geograf in krasoslovec, dr. geogr. znanosti in zaslužni profesor krasoslovja Univerze v Novi Gorici.
Šolal se je v Ljubljani in se po maturi (I. gimnazija) vpisal na študij geografije (A) in arheologije (B) na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, kjer je 1971 diplomiral. 1972 je bil na specializaciji iz speleologije v Franciji. 1977 je uspešno zagovarjal magisterij, 1987 pa doktorat, oboje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsebina diplomskega, magistrskega in doktorskega dela je bila obravnava krasa, mentor pa akad. I. Gams. Še kot študent je 1966 začel delati na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni in tam ostal do upokojitve 2010, od asistenta do znanstvenega svetnika (od 1995). 1988–1995 je bil predstojnik inštituta. 1996 je bil izvoljen za docenta za fizično geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je do leta 2000 predaval Geografijo krasa. 2001 je bil soustanovitelj podiplomskega študija krasoslovja na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, ki je bil 2003 preseljen na Politehniko v Novi Gorici. 2008 je bil na Univerzi v Novi Gorici izvoljen za rednega profesorja krasoslovja in je predavatelj več predmetov iz krasoslovja. Od 2003 je direktor doktorskega programa Krasoslovje na Politehniki, zdaj Univerzi v Novi Gorici. Razen strokovnih je opravljal številne funkcije, predvsem vezane na raziskovalno in strokovno dejavnost, od lokalne, občinske ravni do republiške oziroma državne, od predsednika jamarskega društva in referenta za stike s tujino pri Jamarski zvezi Slovenije, od vodje delegacije krajevne skupnosti Postojna v SIS za raziskovalno dejavnost do člana državne komisije za nagrade, predsednika Znanstveno-raziskovalnega sveta za humanistične vede in predstavnika Slovenije pri ustanavljanju ERCH-NET (Network of Research Councils in the Humanities) ter ESFRI (evropski strateški forum za raziskovalno infrastrukturo) za družboslovje in humanistiko. Sodeloval je pri številnih domačih, bilateralnih (z Grčijo, Italijo, Francijo, Kitajsko, Poljsko…) in mednarodnih projektih (COST, IGCP UNESCO, Culture 2000) v zvezi s krasom ali jih vodil. Tako je bil med drugim koordinator International Geological Correlation Project UNESCO (Late Quaternary Sea-Level Changes) za Slovenijo ali COST action 65: hydrogeological aspects of groundwater protection in karstic areas.
Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 6. junija 1995, za rednega 7. junija 2001, za glavnega tajnika SAZU pa 6. maja 2008.
Njegovo znanstvenoraziskovalno delo je v celoti posvečeno krasu, od maturitetne naloge, diplome, magisterija, doktorata pa do zadnjih znanstvenih in poljudnih objav. Z raziskovanjem kraških jam se je začel ukvarjati že v dijaških letih pod mentorstvom geologa Dušana Novaka ter akademika Jožeta Boleta in izrednega člana SAZU Boštjana Kiaute. Kot honorarni sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa SAZU je pomagal pri meritvah jam. Kot redni sodelavec omenjenega inštituta se je ukvarjal s fizično speleologijo (1972 je uspešno opravil specializacijo v Franciji pod mentorstvom dr. Alaina Mangina) in z geomorfologijo krasa, posebej z recentnimi fluvijalnimi jamskimi sedimenti, kar je bila tudi vsebina njegove doktorske disertacije. Bolj kot s teoretičnim se je ukvarjal z regionalnim krasoslovjem, kraško hidrologijo, ekološkimi vprašanji, varstvom in ohranjanjem krasa in speleologije ter krasoslovno terminologijo. V kasnejših letih se je več posvečal zgodovini krasoslovja, predvsem z zgodovinskim pomenom našega krasa. Je dober poznavalec krasa po svetu – bil je po krasu na vseh šestih celinah – še posebej kitajskega. Njegova bibliografija šteje več kot 1000 objavljenih prispevkov (razen v slovenščini in angleščini še v 12 jezikih), med katerimi pa je veliko strokovnih in poljudnih, objavljenih v slovenščini, kar je pomemben prispevek k slovenskemu poznavanju krasa in slovenskega krasoslovnega izrazoslovja. Aktivno se je udeležil preko 100 strokovnih srečanj doma in po svetu, pri marsikaterem je bil tudi organizator oziroma član organizacijskih in drugih odborov. Bil je urednik številnih knjig in zbornikov, je član uredniških odborov slovenskih, tujih (iz Egipta, Francije, Kitajske, Nemčije, Poljske in Slovaške) in mednarodnih strokovnih glasil ter od 1993 urednik vodilne krasoslovne revije Acta carsologica. Nekaj njegovih pomembnejših objav:
- Recent fluvial cave sediments, their origin and role in speleogenesis = Recentni fluvialni jamski sedimenti, njihovo nastajanje in vloga v speleogenezi, (Dela, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa, 27, 1). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1989. 167 str., ilustr.
- Dolenjski kraški svet, (Poljudnoznanstvena knjižna zbirka). Novo mesto: Dolenjska založba, 1990. 240 str., ilustr.
- Speleothem fall (an example of a sudden stalactite collapse in Škocjanske jame) = O odpadanju sige (primer odpadlega stalaktita v Škocjanskih jamah). Acta carsol., 1999, letn. 28, št. 1, str. 201–214, ilustr.
- Dinaric karst. V: GUNN, John (ur.). Encyclopedia of caves and karst science. New York; London: Fitzroy Dearborn, 2004, str. 287–289, ilustr.
- History of deforestation and reforestation in Dinaric Karst. Geographical research, 2009, 47, 1, str. 15–23, ilustr.
Je član več slovenskih strokovnih združenj, Association Française de Karstologie, Komisije za zgodovino speleologije pri Mednarodni speleološki zvezi, komisije Kras (predsednik), Komisije za degradacijo in dezertifikacijo in Komisije za zgodovino geografije pri Mednarodni geografski zvezi, WCPA of IUCN, Cave and Karst Protection Task Force, in drugih.
Je dobitnik Prešernove nagrade za študente 1971; bronaste plakete Boris Kidrič Zveze organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije 1984; reda zaslug za narod s srebrno zvezdo 1988; spominskih priponk MORIS in »Zmagali smo« 1992; Srebrne plakete Zveze geografskih društev Slovenije 1997; Chevalier dans l’Ordre des Palmes Académiques 1997; priznanja za raziskovalne dosežke, s katerimi se razvija in utrjuje identiteta Slovencev in Slovenije 1998; priznanja ob 120-letnici TD Postojna 2003; zlate plaketa Zveze geografskih društev Slovenije 2004.

(januar 2010)