Kralj, Alojz

Alojz Kralj se je rodil 12. marca 1937 v Novem Sadu v Srbiji. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru in maturiral 1956. Diplomiral je 1961 in doktoriral 1970 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Tu je bil redni profesor za področja biomedicinske tehnike in robotike. 1998 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Na Fakulteti za elektrotehniko se je zaposlil po diplomi kot asistent in izvoljen za docenta 1972. Kot Fulbrightov štipendist (1973–1974) je predaval in raziskovalno deloval na University of Southern California, ZDA. Za rednega profesorja na Fakulteti za elektrotehniko je bil izvoljen 1978. Bil je prodekan za raziskovalno delo (1977–1979) in direktor Rehabilitacijskega inženiring centra v Ljubljani (1975–1981). 1981 do 1982 je gostoval na Illinois Institute of Technlogy, Department of Electrical Engineering in raziskovalno deloval na Michael Reese Hospital, Chicago, Illinois v ZDA. Od 1982 do 1986 je izmenoma predaval in raziskoval v Ljubljani in Chicagu na Pritzker Institute for Medical Engineering, Illinois Institute for Technology in od 1985 do 1986 stalno v Chicagu. V Ljubljani je predaval predmete elektronski sestavi, elektronski merilni sistemi, biomedicinska tehnika. 1978 je na Fakulteti za elektrotehniko vpeljal predavanja iz industrijske robotike in ustanovil Laboratorij za robotiko (1981). Od 1993 do 1995 je bil prorektor in od 1995 do 1997 rektor Univerze v Ljubljani. Od 1996 do 1997 je predsedoval Rektorski konferenci univerz Alpe Adria in je bil imenovan v skupino ekspertov za institucionalno evalvacijo (IEP) pri EUA – Združenju Evropskih univerz (tedaj CRE, 1997).
Izredni član SAZU je od 27. maja 1993 in redni od 27. maja 1997. Bil je podpredsednik SAZU v letih 1999 do 2002. 2009 je bil izvoljen za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti (Academia Scientiarum et Artium Europea) v Salzburgu.
Objavil je več kot 390 del. Med njimi je okoli 80 člankov, več kot 80 znanstvenih konferenčnih prispevkov, 130 strokovnih prispevkov, 18 poglavij v znanstvenih knjigah in monografijah, 11 univerzitetnih učbenikov ali skript in 60 obsežnejših raziskovalnih poročil. Raziskovalno, razvojno in pedagoško je deloval na naslednjih področjih: razvoju elektronskih vezij in merilnih sistemov, funkcionalni električni stimulaciji, FES, in na področju industrijske robotike. V namene rehabilitacije hoje hemiplegičnih bolnikov je predlagal (1971) inovativno uporabo tri kanalne FES med fazo zamaha noge. Z uporabo dodatnih treh stimulacijskih mest, med fazo stoje je omogočil izboljšanje celotnega cikla hoje. To so bili začetki mednarodno znane večkanalne FES (1975), ki omogoča zgodnejšo mobilizacijo, hitrejšo in boljšo rehabilitacijo. V zgodnjih 70. letih je začel raziskovati uporabnost večkanalne FES v namene rehabilitacije stoje in hoje spinalno poškodovanih oseb. 1973 je objavil članek o FES izsledkih na 90 paraplegičnih osebah in možnostih za dosego funkcionalne stoje in hoje ter 1979 objavil vzorce in dosežke takšne hoje. 1980 so bili v reviji Medical Progress Through Technology prvič prikazani teoretični in metodološki pristopi ob uporabi tudi senzorne FES za sintezo hoje in kmalu celotna metodologija (1983 in 1985), kar je vzpodbudilo širšo uporabo. Zanimivi so dosežki o biomehaniki stoje človeka (J. Biomechanics, 1982, 1990). Izpostaviti gre inovativno uporabo principa preklapljanja drže, kar je omogočilo znatno podaljšano stojo paraplegičnih oseb (1982). Opisane raziskave so vodile do najenostavnejšega vzorca FES hoje paraplegičnih oseb s samo štirimi stimulacijskimi mesti. Celotna metodologija FES spinalno poškodovanih oseb z biomehaničnimi podlagami je objavljena v monografiji (1989), ki je izšla v ZDA in je bila prevedena v korejščino. V raziskave FES je bilo vloženih posebej v ZDA veliko javnih sredstev. Zaradi tega so v Ameriškem kongresu opravili zaslišanje vodilnih raziskovalcev, predstavnikov agencij pred parlamentarno komisijo. Ugotovitve zaslišanja navajajo, da je prof. Alojz Kralj prvi na svetu dosegel in dokumentiral zanesljivo FES podprto stojo in preprosto hojo paraplegične osebe (US Government Printing Office, Serial No. 99–42, February 19, 1986). Na področju robotike gre omeniti razvoj vrste industrijskih robotiziranih celic za profilno vrtanje, precizno nanašanje lepila, robotizirano testiranje, montažo usmerniških mostičev in hibridnih vezij (1987, 1988, 1995). Laboratorij za robotiko se je z leti razvil v osrednje izobraževalno središče v Sloveniji. Raziskovalno in pedagoško delo prof. Kralja se odraža tudi v uspešnem pridobivanju in vodenju raziskav. Gre izpostaviti uspešno konkuriranje za raziskovalne projekte v ZDA, ki obsega obdobje od 1967 do 1993, torej petindvajsetletno financiranje. Sodeloval je pri več profesionalnih združenjih in uglednih revijah (sourednik pri reviji IEEE Transactions on Rehabilitation Engineering, član uredniškega odbora revije Gait&Posture in Journal of Electromyogrphy and Kinesiology). Prejel je več nagrad in priznanj: Nagrada Sklada Borisa Kidriča,1971, 1976 in 1982, plaketo Italian Association of Medical and Biological Engineering 1977, plaketo Shinshu University, School of Medicine, Schinshu, Japonska 1986, nagrado Borisa Kidriča 1990, priznanje za FES dosežke, Japan Society of Trauma Surgery, Tokyo, Japonska 1986, prejel prestižni naziv “Fellow” pri IEEE kot drugi v Sloveniji 1992, priznanje za znanstveno delo od Tohoku Medical Society, Sendai, Japonska 1999, priznanje ob 10. letnici EUA, IEP programa, Združenja Evropskih univerz, Bruselj, Belgija 2004, nagrado Ambasador znanosti R. Slovenije 2005 in Zoisovo nagrado za življenjsko delo 2009.