Ljubljana, 25. 3. 2011

Spoštovani,

objavljamo mnenje Sveta Slovenske akademije znanosti in umetnosti za kulturo in identiteto prostora Slovenije o Pomurju in Krajinskem parku Goričko.

Z lepimi pozdravi,

Akad. Marko Mušič
podpredsednik SAZU in
predsednik Sveta SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije

Mnenje Sveta Slovenske akademije znanosti in umetnosti za kulturo in identiteto prostora v primeru Prekmurja

Na pobudo akad. dr. Antona Vratuše so se junija 2010 v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani srečali člani Sveta SAZU za kulturo in identiteto prostora ter nekateri predstavniki s področja znanosti, arhitekture, izobraževanja, znanstveno-raziskovalnega dela ter varstva narave iz Prekmurja. Slednji so v svojih uvodnih predstavitvah izpostavili nekatere bistvene poudarke in sklepe, do katerih so prišli na podlagi analiz trenutnega stanja v tej regiji. Na nevarnost izgubljanja identitete Prekmurja so omenjeni predstavniki opozorili na podlagi več očitnih sprememb, ki so se zgodile v razmeroma kratkem času in ki jih je moč prepoznati ne samo na področju arhitekture. Današnje stanje v regiji so tako razložili kot posledico gibanj in procesov, ki izvirajo iz nekaterih posebnosti in okoliščin, ki so bile v preteklosti (ter so deloma tudi še v sedanjosti) značilne za Prekmurje. Predstavitvam je nato sledila izčrpna, strokovna in ciljno usmerjena razprava, v kateri so člani Sveta SAZU orisali več obstoječih možnih rešitev v zvezi s vprašanjem izgubljanja identitete Prekmurja. S tem je bila podana tudi osnova za nadaljnjo tvorno izmenjavo mnenj, pri čemer je več akademikov predstavilo svoje poglede na izbor korakov, ki jih je potrebno storiti za zaustavitev nadaljevanja neželenih trendov. Prisotni so se strinjali, da je Prekmurje regija z mnogimi posebnostmi in značilnostmi, ki jo odlikujejo in ločujejo od ostalih, vendar pa obstajajo tudi resnične grožnje, da bodo nekatere kakovosti, ki bi jih lahko opredelili kot tipično »prekmurske«, v prihodnosti izginile iz prostora.

Dejstvo, da je Prekmurje obdano z državnimi mejami, je prej predstavljalo dejansko omejitev razvoju, po vstopu Slovenije v EU in enotno schengensko območje pa to ne sme biti več ovira, ampak kvečjemu prednost. Primer uspešnega razvojnega skoka, ki je bil vsaj deloma rezultat tudi dejstva, da so znali izkoristiti soseščino z drugimi državami kot razvojno prednost, predstavlja Primorska regija. Izmenjava ljudi in blaga je sedaj neovirana in to je potrebno znati obrniti v prid trajnostnega razvoja — pogoj za to pa je povezovanje in ciljno usmerjeno ter organizirano sodelovanje vseh udeležencev v prostoru. Posledica enotnega schengenskega prostora je tudi rastoče število tujcev, ki so v zadnjem času postali lastniki nepremičnin na Goričkem. To ima po eni strani dobre učinke, saj imajo mnogi med njimi razvit posluh za tradicijo, po drugi strani pa so ob tem očitne tudi nekatere negativnosti, kot je na primer pojav prekupčevanja z zemljišči in njihovega koriščenja na načine, ki niso v skladu s trajnostnim razvojem. Poleg že prej omenjenih, pa so vse pogostejše neželene spremembe opazne tudi na gabaritih, tlorisih in fasadah novogradenj ter v namembnosti in lastniški strukturi zemljišč. Vse to ima poleg negativnega vpliva na kakovost bivanjskega okolja tudi dokaj izrazit vpliv na samo naravo. Le primeroma je bilo opozorjeno na ogroženost številnih posebnosti naravne in kulturne dediščine, kot npr. stavbarska tradicija, od katere pogosto odstopajo pri gradnji in prenovi s tem ko sledijo vzorcem predmestnih stanovanjskih gradenj in zgledom iz tujine (pretirano okrasje, kričeče in z okoljem neskladne barvne fasade, eksotične in anahronistične prvine idr.). S priseljevanjem ljudi iz mest, ki ne kmetujejo, travniki v velikih podeželskih ohišnicah prehajajo v trate in tako izginjajo travniške orhideje in visokodebelni sadovnjaki; hkrati pa sadijo eksotične rastline, ki postajajo tudi invazivne. Uveljavlja se prednostna usmeritev k gradnji in razkazovanju velikih novih hiš, manjše pa je zanimanje za prenovo. Poleg ogroženih travnikov in sadovnjakov je zaznan tudi padec podtalnice, upadanje populacij vrst vezanih na nočno življenje (razsvetljava!), manjša pojavnost metuljev generalistov idr.

S teh vidikov je problematika identitete prostora Prekmurja neposredno povezana z idejo varstva narave, oziroma posledično tudi z uresničevanjem namena ustanovitve Krajinskega parka Goričko, njegovega poslanstva in vizije razvoja. Za avtentično podobo Prekmurja je škodljivo vsako nekritično kopiranje, prevzemanje ali preslikavanje arhitekturnih in drugih značilnosti okolij, ki se bistveno razlikujejo, saj se na ta način ogrožajo dejavniki lokalne zavesti, oziroma se ruši nujna osnova istovetenja s prostorom. Krajinski park Goričko kot del trideželnega zavarovanega območja nosi v sebi osnovno sporočilo kar najširšega povezovanja pri uveljavljanju načel trajnostnega razvoja. K temu bodo morali v prihodnosti prispevati večji delež kot doslej še vedno ne dovolj izkoriščeni človeški in drugi potenciali znotraj znanosti, gospodarstva in politike. V okoliščinah zaostrenih gospodarskih razmer je razvoj regije resnično moč utemeljiti zgolj na podlagi trajnosti. Trdno in enoglasno stališče Sveta SAZU je, da je na različne načine pripravljen pomagati lokalnim razvojnim akterjem pri doseganju tega cilja: s svetovanjem, strokovno podporo pri obveščanju javnosti in drugih javnih dogodkih, katerih cilj je, da se na podlagi argumentov predstavijo nekateri najbolj pereči problemi na področju identitete Prekmurja in njihove rešitve. V razpravi so akademiki podali nekaj nasvetov, ki bi lahko prispevali k hitrejšemu in skladnejšemu razvoju Krajinskega parka Goričko. Tako so omenili, da bi lahko pristojni na primer pripravili prikaz in zbirko dobrih praks ter tipskih projektov za novogradnje v stilu tradicije in kulture bivanja v Prekmurju, na Goričkem in prednosti, ki jih pristopi in takšna gradnja prinašajo z vidikov izkoriščanja naravnih danosti, ohranjanja narave in lepot. Prav tako so akademiki v zvezi s Krajinskim parkom Goričko izpostavili pomanjkanje prepričljive predstavitve prebivalcem, katere so prednosti bivanja in delovanja v tem parku. Prikazati bi morali, da prednosti nedvomno presegajo omejitve, ki jih predpisuje ureditev Krajinskega parka Goričko. Še posebej izstopajo omejitve, pri tem pa ni nobenih navedb o primernih spodbudah, pomoči in prednostih, ki so jih prebivalci parkovnega območja deležni v zameno za določena odpovedovanja. V tej zvezi bi morali pristojni narediti več, še posebej ob zavedanju, da je Goričko ekonomsko manj razvito območje in da je različne omejitve mogoče preseči. Ustanovitelji, pristojni za park, so dolžni ustvariti in jasno prikazovati prednosti, ki so jih deležni prebivalci, katere so in kako jih lahko uporabijo. Kolikor takega pojasnjevanja ni in če svetovalne dejavnosti niso dovolj prepričljive in učinkovite, se prebivalci območja čutijo zapostavljeni v primerjavi s prebivalci, ki živijo izven krajinskega parka toda v isti regiji.

Akademiki in svetovalec SAZU so konkretno predlagali obsežno, poglobljeno in prepričljivo razstavo v Prešernovi dvorani SAZU. Razstava bo obiskovalcem pregledno in nazorno predstavila krajinske, naselbinske in druge tradicionalne vrednote, ki sooblikujejo identiteto Prekmurja. Razstavo bo pospremil izčrpen in skrbno pripravljen katalog. V nadaljevanju te konkretne pobude pa so akademiki predlagali pripravo in izpeljavo arhitekturno-urbanističnega natečaja za pridobitev kvalitetnih arhitekturnih in urbanističnih zasnov ali celo projektov. Zaradi neodvisnosti od raznovrstnih interesnih vplivanj bi ta natečaj, pripravo razpisnega gradiva, izbor projektov oziroma predlogov in strokovno recenzijo oziroma utemeljitev ter priporočila za izvajanje pripravili in izpeljali SAZU in arhitekti ter urbanisti Prekmurja.

Skrb in delovanje strokovnih dejavnikov v pokrajini naj bi bilo še izraziteje usmerjeno v prizadevanja, da se s pomočjo promocije dobro pripravljenih in izbranih pristopov in projektov ob sodelovanju vseh udeležencev in akterjev ter z njihovo strokovno pomočjo hitreje uveljavlja trajnostni razvoj, varovanje kulturne dediščine ter ohranjanje identitete prostora.