Ljubljana, 30. 4. 2010

Na posvetu o temi, Sonaravni razvoj Slovenije in urejanje prostora;
Varovanje kmetijskih zemljišč — utopija ali realnost?, ki so ga organizirali
Parlamentarna skupina GLOBE Slovenija, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti 12. aprila 2010, so bili izpostavljeni naslednji ključni problemi, ki jih kaže v bodoče reševati:

Za zasuk dosedanje negativne prakse poseganja na kmetijska zemljišča in zmanjševanje njihovega obsega bo potrebna vrsta miselnih, zakonodajnih in operativnih ukrepov. Država Slovenija mora celovito razmisliti o prioriteti državnih gospodarskih razvojnih ciljev, o trajnostnem gospodarjenju s prostorom in o mestu kmetijskega gospodarstva v njem. Podnebne spremembe in pogoste naravne ujme zaostrujejo vprašanje dovoljšne in samozadostne oskrbe s hrano tudi v naši državi, kar je dodaten vzrok za ohranjanje kmetijske proizvodnje in za njeno uvrstitev v vrh prioritetnih razvojnih ciljev.

V skladu z ustaljeno prakso v zahodnih državah Evrope bi varstvo in razvoj kmetijskih zemljišč morali načrtovati v okviru načrtovanja skladnega razvoja podeželja, ne pa zgolj v okviru normativnega varovanja kmetijskih površin. Za takšno razvojno politiko podeželja pa potrebujemo dobre strokovne podlage, merila in jasno opredeljene prioritete medresorsko usklajenih razvojnih ciljev Slovenije.

Dopolniti in spremeniti bo treba ne le kmetijsko zakonodajo, temveč tudi zakonodajo o urejanju prostora in varstvu okolja z vsemi ustreznimi podzakonskimi predpisi, ki morajo opredeliti merila načrtovanja namenske rabe prostora na regionalni in lokalni ravni. Krajinsko načrtovanje mora biti sestavni del integralnega prostorskega načrtovanja. V izogib dosedanjemu ravnanju je potrebno vzpostaviti medresorske planske sosvete na vseh ravneh za pripravo krajinskih, prostorskih in urbanističnih izvedbenih načrtov ter za načrtovanje skladnega razvoja podeželja.

Sprejeti je treba ukrepe za zaščito najboljših kmetijskih pridelovalnih zemljišč, predvsem tistih, na katerih so bile izvedene kmetijske zemljiške in vodnogospodarske operacije za njihovo izboljšanje in komasacije z družbenim (davkoplačevalskim) denarjem, ne glede na lastništvo. Premalo se tudi upošteva načelo usmerjanja in načrtovanja prostorskega razvoja na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo.